nova beseda iz Slovenije
Na višjem kraškem ravniku na Golteh je na | n. | v. 1.400-1.500 m nekaj udornic. Dva kilometra | C |
dolomitu med kmetijama Jernejc in Vršan uvala na | n. | v. okoli 1.056 m, katere vzhodni rob je 1-2 | C |
Jesenica. Fosilna slepa dolina se začenja na | n. | v. ok. 760 m.Sredi skoraj kilometer dolge suhe | C |
skoraj kilometer dolge suhe doline se dno na | n. | v. 770 m zravna in zavije proti zahodu.Nad vasjo | C |
Belojača, 470 m dolga vodna jama v Halozah, se na | n. | v. 330 m JZ od Makol odpira vzhodno od Boča | C |
jame in vzhodneje Pavlijeva luknja (vhod na | n. | v. 594 m), ki je z globino 50 m najgloblja v | C |
Županje njive, pri Cinku na Rogu, mestoma na | N. | Snežniku. V začetku leta 1972 je bilo v Julijskih | C |
žage. Njena karbonatna trdota je visoka (13,7~ | N) | in še vedno vsebuje precej fosfatov (51,5 mg | C |
zgodovine je Grk iz veličastnega petega stoletja pr. | n. | š., ki je intenzivno občutil čas kot svoji biti | C |
radkapo". Zgodovinarji so v 20. stoletju dokaj | n | ekritično sledili veri v obstoj družbe in njenih | C |
"V danem primeru utegne biti 'v nevarnosti' | n. | pr. pravi prospeh samega prirodnega, biološkega | C |
srednje Evrope. Do konca drugega tisočletja pr. | n. | št. so se priseljene skupine s tu že prej živečimi | C |
celoti podjarmljeni. Rimljani so do leta 46 pr. | n. | št. zavzeli cel polotok, romanizirali Tračane | C |
in Aleksandra Makedonskega v 4. stoletju pr. | n. | št.V času Rimljanov je bila tu rimska provinca | C |
starodavna tradicija, ki izvira že iz 9. stoletja pr. | n. | št. Najbolj prostrani vinogradi so med Bregovim | C |
Tračanov. Zgodovina mesta sega v leto 585 pr. | n. | št., ko so miletski Grki ustanovili kolonijo | C |
obrambnih zidov in stolpov iz 5. stoletja pr. | n. | št. Omejen prostor na polotoku namreč ni dovoljeval | C |
helenističnega obdobja. Na začetku 6. stoletja pr. | n. | št. so Grki nekdanjo naselbino Tračanov razvili | C |
vino in oljčno olje. Rimljani so leta 72 pr. | n. | št. mesto zasedli brez boja, zato so še vedno | C |
so pod imenom Apollonia Pontica leta 610 pr. | n. | št. ustanovili grški kolonisti iz Mileta.Tu | C |
kot trgovsko središče cvetelo do leta 72 pr. | n. | št., ko so ga zavzeli in oplenili Rimljani. | C |
grobnice v obdobju med 5. in 3. stoletjem pr. | n. | št.Sestavljena je iz predprostora, hodnika in | C |
s konca 4. oziroma z začetka 3. stoletja pr. | n. | št., ko je bilo tračansko kraljestvo s prestolnico | C |
naj bi bil Tračan Evmolp. V 1. stoletju pr. | n. | št. je grški geograf Strabon zapisal, da so | C |
vinsko trto iz Male Azije okrog leta 2000 pr. | n. | št. Na podlagi kmetijstva se je razvila močna | C |
in obutvena industrija. Okrog leta 500 pr. | n. | št. se je Plovdiv imenoval Eumolpias (po Evmolpu | C |
nakita, posode in orodja iz 4. tisočletja pr. | n. | št. in iz bronaste dobe.V številnih dvoranah | C |
Sofije naseljeno že med letoma 8000 in 7000 pr. | n. | št., zato se bolgarska prestolnica uvršča med | C |
najstarejša evropska mesta. V 7. stoletju pr. | n. | št. se je tu naselilo tračansko pleme Serdi | C |
je kraj dobil ime Serdika. V 3. stoletju pr. | n. | št. so Rimljani okrog naselbine zgradili močno | C |
strani opremljen z napisom (ok. 18. stol.): | N. | 3736. Ad bibl. cap. metrop. monacens.Temu je | C |
Rechnung vber die herrschafft Laackh d. j. 1476 | N. | 7 8.Obračunu je na zadnji strani dodan seznam | C |
tinto (18. stoletje) napisana stara signatura: | N. | 3758; ad bibl. cap. metrop. monac.Pod njo je | C |
et 1496. Alia lito. f, ent. fol. 60, Casten | N. | 6, schuber N. 4. Poleg tega je po celi strani | C |
lito. f, ent. fol. 60, Casten N. 6, schuber | N. | 4. Poleg tega je po celi strani razporejenih | C |
b, kratica za item pa je na las podobna črki | n | (Slika 3).Na drugi strani je mogoče najti dokaj | C |
ali posamezno črko običajno nadomešča -m- ali - | n- | in različne zloge, ki jih tvorita s predhodnim | C |
neporavnane obveznosti ipd. Označena so z nota, | n. | b. (nota bene) ali pa s stilizirano risbo roke | C |
ki smo ju zgubili, in v nekem smislu plus a [ | n] | ous, bolj [n]aši od prvih dveh.Še več, za razliko | C |
zgubili, in v nekem smislu plus a [n]ous, bolj [ | n] | aši od prvih dveh.Še več, za razliko od materialnih | C |
največjo težavo. Ko je, na primer, prebral stavek: " | N. | se je naslanjal na drevo, ..." si je takoj pred | C |
se torej ne dogaja v gozdu, ampak v mestu, in | N. | ne stoji v travi, ampak na pločniku, je presenečeno | C |
Immaterialism. London: Methuen, 1974. Tolstoj, Lev | N. | Smrt Ivana Iljiča. | C |
jokate?" "Kaj se ne bom jokala, / k' boš mene | n' | očeta vbov."/ "Raj grem u križem svet, / koker | C |
koker b' storu tak naglaven greh, / de b' očeta | n' | mater vbov." Pa je šov u križem svet | C |
ojster meč, / odseku j' obema glavce preč. | N | prag ga je žena srečala: / "Vesel bod', Matija | C |
temó gespód mogóčne mó, / ke já vstvarú nebó | n | zemló, / čuvék ja daw dušó n teló. Takó | C |
já vstvarú nebó n zemló, / čuvék ja daw dušó | n | teló. Takó pubeč govari: / "Krištof, prenes | C |
/ Na zdravje gospodarja, / Ki je po nas za ' | n | kratek čas, / In nam karajža daje. Zdej | C |
po starem kopitu; vsi drugi željno stopajo | n | a p r e j , radi družeč se okoli narodnega zavoda | C |
tko nebešk rada in sm šla h Petk, tm sm se pa | n | en okn usedla pa sm čkala, d so ata vn pršl | C |
veljalo: "Žena mora zdržat, tud če polena cepš na | n. | "Prav tako so možje odločali o proračunu: "On | C |
orkester DKD Solidarnost Kamnik, Kamnik 1988, b. | n. | str. Za predmestje Podgora so domačini namesto | C |
izseljenskega časopisja pisatelj in publicist Janko | N. | Rogelj.Z naslovom Slovenski listi v Ameriki | C |
Vogrszki Szlovenecz, 62 Mark's Place, New York, | N. | Y". | C |
vidika se W. O. Hendrics loteva diskusije med | N. | Chomskim in C. L.-Straussom, kar je v nekaterih | C |
pravilo o obvladanju kreativnosti - v smislu | N. | Chomskega; čeprav je sintaksa regulirana s pravili | C |
se pri tem oprl na Kirilla V. Čistova, Borisa | N. | Putilova in D. S. Lihačova, s katerimi se, kot | C |
od drugih vojakov. 15. 5. 1914. St. Polten ( | N. | Avstr.) Odšel v šolo za rač. podčastnike. | C |
zgražanja nad njihovo pomanjkljivo oskrbo: »[ | N] | aši Bosanci imajo silno slabo menažo - opoldne | C |
Tako imamo niz dogodkov a, b, c, d, e, .... | n | (1) kronološko urejen, pri čemer je treba | C |
zapletov označili takole: A, b, c, d, e, .... | n | (2) a, B, c, d, e, ....n (3) | C |
b, c, d, e, ....n (2) a, B, c, d, e, .... | n | (3) a, b, C, d, e, ....n (4) | C |
B, c, d, e, ....n (3) a, b, C, d, e, .... | n | (4) a, b, c, D, e, ....n (5) | C |
b, C, d, e, ....n (4) a, b, c, D, e, .... | n | (5) In tako dalje. | C |
zgodovine bi označili takole: »a, b, c, d, e, .... | n« | (6) z narekovaji, ki nakazujejo, da gre za | C |
žal ohranjeno le v fragmentih. [280] Prevod | N. | Grošelj. [281] Prvi rimski zgodovinar Kvint | C |
historia) 29,7,14. [332] Ibid.; prevod in opombe | N. | Grošelj. [333] Servij Sulpicij Galba je v letih | C |
[337] Gelij 6,3 (fr. 95); prevod in opombe | N. | Grošelj. [338] Mommsen 282. | C |
quam cum solus esset. [340] Prevod in opombe | N. | Grošelj. [341] Današnji Rimini. | C |
ponosa (Collins 1972: 930‐31). [540] Prevod | N. | Grošelj. [541] Dokler je imel Pompej kot prokonz | C |
Besedilo je povzeto po Šmitovem prevodu, s popravki | N. | Grošelj. [710] Prim. Tiberij 51. | C |
Libanija, Temistija. [746] Prevod in opombe | N. | Grošelj. [747] Memij Vitrazij Honorij Orfit | C |
Montreuil v Pas-de-Calais. [911] Prevod in opombe | N. | Svetlič. [912] Proučevanje verodostojnosti | C |
k drugemu delu, G. Bull, London 1965. [925] | N. | Machiavelli, Politika in morala, Ljubljana | C |
tvorijo jedro njegovega dela. [946] Prevod | N. | Pagon. [947] Celoten naslov se glasi: Allgemei | C |
Avtor tega poglavja je I. Grdina. [952] Prevod | N. | Pagon. [953] M. Hughes-Warrington, Fifty Key | C |
Politiques 17, 1950. [1010] P. Clément in | N. | Xydias, »Vienne-sur-le-Rhône: La ville et les | C |
3. ponatis, 1954), str. 167. [1034] Prevod | N. | Pagon. [1035] La pensée sauvage, 1962, str | C |
v: Groniek 89/90, 1984, str. 150. [1059] | N. | Goodman, »The Status of Style«, v: N. Goodman | C |
1059] N. Goodman, »The Status of Style«, v: | N. | Goodman, Ways of Worldmaking, Hassocks 1978 | C |
and Culture, Ohio, 1987, str. xvi. [1082] | N. | Partner, »Making Up Lost Time: Writing on the | C |
, Ljubljana, let. XXX, 2002. [1154] Prevod | N. | Pagon. [1155] G. | C |
znanja v obeh smereh. Pozdravila je predlog dr. | N. | Šlibar in dr. M. Golež Kaučič, da bi te probleme | C |
Oto Luthar je najprej pojasnil, da je dr. | N. | Šlibar napačno interpretirala pogovor na Filozofski | C |
fakultete v zadnjem letu, ki jih je omenila dr. | N. | Šlibar, pa je pripomnila, da znanstvenoraziskovalno | C |
voljnimi kadri nima. Nato se je obrnila še na dr. | N. | Šlibar glede vprašanja, ali nima tudi univerza | C |
Nabuhodonozorjevemu sinu Baltazarju (6. stol. pr. | n. | št.), pisánje pojasnil takole: »Preštel je | C |
metodi narisane med letoma 6300 in 6100 pr. | n. | št. (Smith, 1987, 73).To naj bi bila tudi prva | C |
Höyük v Turčiji, narisane okrog leta 6200 pr. | n. | št., naj bi bile najstarejši zemljevid na svetu | C |
niversität, Frankfurt/Main: Suhrkamp, 2001. [25] | N. | d., str. 78. [26] France Vreg, Znanost in preobr | C |
anketirank/cev po spolni aktivnosti in spolu ( | N= | 4559), Rodnostno vedenje Slovencev, 1995 <razpredeln | C |
anketirancev po vrsti partnerske zveze in po spolu ( | N= | 4070), Rodnostno vedenje Slovencev ,1995 <razpredel | C |
percentili) po starostnih skupinah in spolu ( | N= | 3882), Rodnostno vedenje Slovencev, 1995 <razpredel | C |
pred anketiranjem po vrsti partnerske zveze ( | N= | 3758), Rodnostno vedenje Slovencev, 1995 <razpredel | C |
neuporabnic/kov in uporabnic/kov kontracepcije ( | N= | 3382, stolpični %), Rodnostno vedenje Slovencev | C |
uporabnic/kov kontracepcije manj kot 3 mesece ( | N= | 674, stolpični %), Rodnostno vedenje Slovencev | C |
percentili) po starostnih skupinah in spolu ( | N= | 3504), Rodnostno vedenje Slovencev, 1995 4.8 | C |
kasnejših spolnih odnosih po starostnih skupinah ( | N= | 3610, stolpični %), Rodnostno vedenje Slovencev | C |
Uporabniki kontracepcije ob prvem spolnem odnosu ( | N= | 1930, stolpični %) po vrstah kontracepcije in | C |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |