Zatekli sta se k babi Fikale in upali, da ju bo stara ubranila vsaj pred prvo jezo. Toda Bumbaš je bil že tako penast, da bi ga lahko z mrzlo vodo polival, pa ne bi zaleglo. Kakor pes je vohljal po nevidni sledi, tolkel s polico po vsem, kar mu je bilo v napoto in se tako drl, da so se kmalu vsi iz naselbine zbrali na oknih in podoknih.