misel (201-300)

primer stavek »Komu bi se takrat mogla poroditi	misel,	da se bodo tod sprehajali zaljubljeni pari?	A
zavedel, da sem z vseh strani obkoljen. In	misel	je kot blisk zdirjala skozi večnost, jo z enim	A
za moje grobarsko delo; potem pa me je najbrž	misel	na mojo zaposlenost pomirila, da sem se vrnil	A
svetu dokončne negacije spet usahnila sleherna	misel	na prihodnost, a potreba po organizirani dejavnosti	A
bila iz dejavnosti izključena ne samó vsaka	misel,	ampak celó slutnja o prihodnosti mojega bitja	A
mojega bitja, takó je bila izključena sleherna	misel	na prihodnost tudi pri skrbi za druge.Ker sem	A
ekonomiji bivanja. Pri tem me je še posebej pekla	misel,	da sem mu, ko je ležal, ponujal lonček pijače	A
nič radoveden in mi niti od daleč ni prišlo na	misel,	da bi se zanimal za imena predstojnikov ali	A
Spet udarci? In	misel	je splašeno zakrilila po zvotljeni lobanji,	A
Veke so se zaprle, da je za njimi v mraku	misel	lahko bolj sama.Morebiti je odšla domov in jemlje	A
klavrnih nagibov, se mi je obenem vsiljevala	misel,	da je vendar človekova noga sprožila pokrov	A
zdaj sesule v prah. Skušal sem razbrati njegovo	misel,	a čeprav sem se zastonj trudil, mi je vendar	A
odklanjam otroško potrebo po magičnem obredu, a prav	misel	na otroke me spodbuja in prvinsko vznemirja	A
»Ne, nočem. Ta	misel	je prišla, a je nisem hotel.Sama je prišla.	A
sem čakala,’ je rekla babica. A tedaj tvoja	misel	spet uide, da je ne bi posrkal vrtinec praznine	A
napetih mišic rok, je videti, da se je njegova	misel	osredotočila v njegovo smer.Najbrž zdaj sliši	A
njegovem vprašanju. In Maksa je spet napadla	misel,	ki se je bila prihulila prej, ko je poslušal	A
naj ga kar toži! Takó ga bo nehala preganjati	misel,	da so vsi njegovi prijatelji pod ključem! A	A
se ti, ker je takó nebogljen. Umikaš svojo	misel	od njega, ker se je pustil streti.Takó se najbrž	A
takó da izgine spomin na planinski zrak in	misel	se ne zaveda, da je pod kopalnico peč, v katero	A
Spet udarci?	Misel	splašeno zakroži po lačnih možganih, pogledi	A
na osamljeno planinsko kostišče. In glej,	misel,	ki se je celo večnost skrivala pred uničenjem	A
se zavedal, da mora dol; in spet je odpodil	misel,	zato da bi ne načela nagonskega upiranja ozračju	A
sesule v prah. In skušal je razbrati njegovo	misel,	a čeprav se je zastonj trudil, mu je bilo, ko	A
veste.« In spet je molčala, ko da pričakuje	misel	iz velike daljave, iz tišine onkraj glasnega	A
a kakó drugačno od tiste prve, ko je negoval	misel	na Michèle.Kakó docela drugačno.	A
zadnjem trenutku premisli, ali pa mu niti na	misel	ne pride, da bi nekaj naredil, viš, v nekem	A
»Da,« je rekel. A njegova	misel	ni zraven.Škoda, je mislil, škoda.	A
žensko zbegano čustvo brezglavo išče izgubljeno	misel.	In tako si je rekel, da se ona najbrž sprašuje	A
zamomljal v odgovor. Pa ga je tudi, obenem, dražila	misel,	da ne bo nič rekla. Tedaj pa se je njena dlan	A
pokroviteljstva dodala: »Kaj ti vse ne pride na	misel!	« Njena roka je bila krotka v njegovi roki, vendar	A
in ga hudomušno pogledala. Je uganila njegovo	misel,	jo čutila na svojem telesu pod plaščem? Stekla	A
zavoljo tega prav one krive, da je Lucianina	misel	tako neprožna. Obrnil se je in se prestopil	A
zato tako, ker zdaj zavoljo ekonomskih težav	misel	na življenje v dvoje ne prihaja v poštev.«	A
in počasi je zanihal z glavo, da bi njegova	misel	šla z njegovim gibom v njo, ki ga je tiščala	A
začutil prihajajoče valove plime, a njegova	misel	je bila zdaj mornar, ki ne izrabi vse moči naklonjenega	A
Luciani. In začutil je, da je spet našel pravilno	misel,	ki se je bila razblinila, ko je njun pogovor	A
luči, ki pa je postajala oranžna na Baldu. »	Misel	večine bo nekoč vendar postala rodovitna,« je	A
je bil še takó nerazdružno spojen z naravo, a	misel	mu je pokril glas pljuska vode izpod Lucianinega	A
njeni prsti zatrepljali po njegovi roki in njena	misel	se je poigrala z njimi. »Potem ti bom povedala	A
»Kaj pa - če kleplje koso zase?...« Ta	misel	ga je prešinila tako nenadno, kakor bi res ne	A
ali ni čudno, da me je nenadno prešinila taka	misel?	...Le zakaj naj bi kmetu bila zadnja ura?...	A
Zakaj?... Pa sploh, od kod ta	misel?	« »Prišla ti je na um kakor vse druge	A
Od kod?	Misel	nima potnega lista, da bi lahko pogledal, od	A
in hkrati je že trznil, ker ga je prešinila	misel,	da je nemara tudi to ime samo plod njegove domišljije	A
»Ne vem... Sicer pa mi to vprašanje niti na	misel	ni prišlo.In tako je tudi prav!	A
odšel k partizanom, a že naslednji hip je to	misel	zavrgla, ker je nagonsko slutila, da ga ne bo	A
kretnjo, ker jo je tisti hip prešinila druga	misel.	- Nemara je že mrtva! - je vzdihnila z nekakšnim	A
ki se je naglo spuščal proti dvorišču. Zlobna	misel	se ji je prikazala na ozkih ustnicah.	A
pravzaprav že bridkost. In prešinila ga je	misel,	da nemara res globlje in usodno povezuje vse	A
da bi bilo to grdo in da je grda že sama ta	misel.	»Toda kaj naj počnem tukaj?	A
ga Martin in njegovi pajdaši ne prehiteli. Ta	misel	je bila kakor bič in zbujala je v njem neznane	A
človeku! - je glasno rekel in se oddahnil. Ta	misel	mu je olajšala dušo in mu vlila novih moči.	A
sveti večer. Še v sanjah jim ne bi prišlo na	misel,	da bi jih obiskali.Tako brez skrbi ležijo v	A
je ponovil Temnikar, ker je razumel Martinovo	misel,	da je tretjemu spodrsnilo in je padel pod steno	A
bi se zmagoslavno vrnil domov. Ta nemogoča	misel	bi se mu lahko tik pred smrtjo spremenila v	A
« ga je prešinilo. »Ne!« je takoj odgnal to	misel.	»Pri starem Blažiču sem dvakrat napeljal pogovor	A
pribil. A naj je še tako odločno odganjal to	misel,	je jasno zagledal pred sabo z nočjo pregrnjeni	A
Peter Majcen in nato nehote glasno povedal svojo	misel:	»Potem ste jih pa vi izdali!«	A
do takrat se ni v Žefu porodila nobena uporna	misel.	Šele ob napovedi vojne se je njegovo srce prvič	A
stanju in prišla mu je na pamet tudi podobna	misel.	Kar oddahnil si je; nekaj trenutkov je ob tej	A
na peto!" tolaži Dragiča njegova lastna dobra	misel.	„Saj, saj," odgovarja Dragič.	A
Tak, ne teci naravnost!" mu začne prigovarjati	misel.	„Spomni se, kaj je rekel Tratarjev Žvan:	A
je že okleščena in osmukana!" se spet oglasi	misel.	„Rejcu se vedno tako mudi.	A
„Kje je šele jelševje?" Gre Dragiču skozi	misel.	Toda jelševje zdaj sploh ni več.	A
povedem k novi pomladi, ti kri naše krvi, ti	misel	naše misli!« Toda tistemu, ‘ki je ukazano	A
zadrl. Da se mu je posrečila tako globokoumna	misel,	ga je tako pretreslo, da jo je kar dvakrat ponovil	A
obupana. Sam bog vedi, zakaj ji je šinila v glavo	misel,	da jo mož zapušča. Pismonoša je začel	A
meni mar!« je puhnil Okrogličar. »Jaz svojo	misel	povem kar naravnost, kakor to kmetu pritiče	A
začudenja in se ozrla v sivo nebo. Ni ji prišlo na	misel,	da bi se upirala, pohlevno se je udala pred	A
Jaconcic, ponižno prositi za streho. Pa ta	misel	mu zdaj na stara leta, „ko se je sprijaznil	A
ah, tamkaj ozad, tam si ti, ki	misel	naša me omami v teh težkih dneh	A
vhode krije v temne ječe. Nad stolpom ptič ko	misel	tih trepeče, na meji vzdih slovenske	A
se je odkašljal, ker je sklenil, da bo zadnjo	misel	povedal hudiču, toda tega ni utegnil storiti	A
skoprnel od groze, se je oglasila odrešilna	misel;	iz moje duše je spet zašepetalo z mojim glasom	A
pomolčal za hip, kakor bi zasledoval veliko	misel:	»Že vidim: tudi kruh ni vse.«	A
to je veliki spev. In ravno ti si mi dala	misel,	in kakor si mi ti pisala, ravno tako sem ‘Kraško	A
lepa za tvoje pismo, mama, hvala lepa za tvojo	misel,	mama.Ti ne veš, kaj si mi dala, mama, - je zlogoval	A
o, saj sem vedela. Ampak, da sem mu jaz dala	misel,	prav jaz, uboga starka, ki mi že dve leti nihče	A
dno duše bi videl v obeh skoraj eno in isto	misel:	ali je tega treba? »Kaj pa te briga	A
da jasno in razločno vedo za mojo pregrešno	misel.	Ob enajstih pred polnočjo je bila sodba	A
Kaj sem tako daleč zavržen in propadel? Ta	misel	se je zapičila vame kakor strupen trn.Zavil	A
nisem vedela, kako močna je prava in poštena	misel;	človeka tako zravna in utrdi, da ga muke ne	A
prodirno pogledala, kakor bi izgovoril njeno	misel	ali njen občutek. Govoril sem sam zase	A
in molčijo. Takrat navadno vsi eno in isto	misel	meljejo.Dolgo smo tako molčali.	A
ker se mu je porodila tako velika maščevalna	misel.	Čakal sem, da bo rekel še kaj krepkega.	A
zdaj nase in jezno kričal: »To je bila moja	misel!	Moja misel!	A
»To je bila moja misel! Moja	misel!	Moja misel!«	A
Moja misel! Moja	misel!	« Fašisti so obstali in začudeno gledali	A
okence in mesečino. Nasmehnil sem se in svetla	misel,	ki je posvetila vame še pred nasmehom, me je	A
sploh. Niti v najhujših stiskah mu ni prišlo na	misel,	da bi ga prodal.In lahko mi verjameš, da so	A
Trapa stara, le kako da mi to ni prišlo na	misel!	-se je teta s plosko roko udarila po čelu.	A
tudi ti ga ne boš videl nikdar več!« me je ta	misel	z novo močjo stisnila za grlo. »Ne	A
»In tudi to vem, da je vsaka pesem, vsaka	misel,	vsaka beseda samo člen v verigi, ki vleče iz	A
Krimski vojni. Meni pa je ta hip prišlo na	misel,	da šteje naša brigada mrtvih milijon šeststo	A
in sede nanj, se pomiri. Iz miru pa požene	misel	o zidavi, o novem življenju. Z obema	A
mokrimi zvezdami. Ob tem pogledu ga zmeraj prešine	misel,	kaj bi bilo, če bi bilo to res ter bi se nenadoma	A
začutila njegov pogled in zaslutila tudi bridko	misel,	ki se bo v njem rodila ob tistem pogledu, zato	A
mama trudi, da bi se šalila in tako zabrisala	misel	na smrt.Spet se bo nasmehnila in hudomušno rekla	A
bo, zakaj vest mu bo grenko očitala že samo	misel,	da bi rad izginil materi izpred oči.A vendar	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani