Vse je bilo kakor vsak dan, vendar sem se tisti trenutek prvič zavedel, da sem z vseh strani obkoljen. In misel je kot blisk zdirjala skozi večnost, jo z enim samim pogledom objela in izključila, medtem ko sem z glavo samogibno trznil, kakor da bi se s tem gibom skušal rešiti bližajočega se vrtinca niča. Šel sem k oknu in se vrnil.