In oddaljil sem se od debla lesenega žerjava in desno stopálo se je samogibno premaknilo, da bi ob nečem obdrgnilo podplat sandale; pa ni bilo kje, samó ostri drobci belega grušča so bili gosto nasuti po paštnu. Ko pa sem šel mimo vozička in tračnic in sem bil pobit zavoljo svojih klavrnih nagibov, se mi je obenem vsiljevala misel, da je vendar človekova noga sprožila pokrov, da so po njem zdrsela stopala visečega fanta. Ne, to ni bilo ponujeno opravičilo za naivno vedenje, ampak samó trpko odkritje, da na sled, ki jo je pustila človekova noga, prej ali slej lahko stopi druga, dotlej čisto nedolžna noga.