nova beseda iz Slovenije

misel (601-700)


pride temu fantu na misel, in kar mu pride na      misel,      vse naredi.« V čislih so imeli Jurija pri Pečarju  A
malo sram, toda nista hotela pokazati. »Dobra      misel      pride vselej prepozno!« pokima Matija in se  A
bila pred nekaj dnevi, ko so njeni starši v      misel      vzeli, da, kadar vzame Štefan Rozalko, bodo  A
mu je tekel jezik, in zdaj mu je to prišlo na      misel,      zdaj to. »Še eno kupico, Juri!« je vpil.  A
»Jaz? Kaj ti hodi na      misel!     Meni se kaj takega še sanja ne.«   A
časa fantovski stan! Potlej ti bo še hodilo na      misel,      ko pridejo skrbi in delo, in pomisli, da mati  A
vidimo zopet! A prijetnih čustev mu ni zbujala ta      misel;      goro bi vendar nerad zapustil, goro in pa Pečarjevo  A
njeno srce. Bog ve, kaj mu je bilo prišlo na      misel!     Brez povoda bi me ne bil razžalil.   A
Morebiti se mu godi krivica. In na      misel      so ji prišle ostre besede, s katerimi ga je  A
peljeta narazen.« »To ti je šele zdaj prišlo na      misel?     « »Dolgo sem že vedel, Rozalka, dolgo.  A
času pripeti! Tolažila jo je nekaj časa ta      misel,      potlej jo je pa zopet zavrgla. Odkar je umrl  A
rokami, »ali veš, kako grozna mi je bila prej      misel,      da bi kdaj zapustil te domače kraje? Zdaj sem  A
med potom, ko je sonce začelo pripekati; toda      misel      na Jurija ju je vzdrževala in stroga vzajemna  A
mogel. Pa ravno v pravem času mi ne pridejo na      misel.     Veš kaj, Urša?  A
kaj pravi Jerica, ali je njo in Gašperja kaj v      misel      vzela. »Vzela,« je prikimal Tone, »in Gašperja  A
zadovoljen bi bil, če bi mu ne prihajalo vedno na      misel,      kakšnega ženina si je izbrala reva. Tone je  A
je dejal in se ustrašil svoje odločnosti. Na      misel      mu je namreč prišlo, da je bila morda samo ta  A
prigovarjal, naj si izbere drugo nevesto, mu še na      misel      ni prišlo, ko je vendar slišal tolikokrat iz  A
mrzle roke. Nadlegovala pa jo je neprijetna      misel,      kdo bi ga bil ubil. Da sta si bila s Tonetom  A
. / stran 67 . / človeku sploh ne pride na      misel,      da bi sumničil Toneta, sodišče pa prime tistega  A
Kržanovo avšo in cesarske sodnike. To je moja      misel,      ki je ne smem izreči, če ne, bom namesto krivca  A
spi Jerica v očetovi hiši,« je prišlo Mani na      misel,      »in v par urah bosta Gašper in ona srečen par  A
groza, ko je zagledala svojega brata. Prva      misel      je bila, da je spomin in da je tudi Tone umrl  A
nas. Ali veš, Tone, da je meni že prišlo na      misel,      da bi midva prodala svoj dom in se preselila  A
popolno, če bi ga ne motila semtertja neprijetna      misel,      da je ona morda nekoliko brezobzirno iskala  A
ne vzame mož nikoli tega svojega prijatelja v      misel,      da ne gre nikoli skozi Stegne; rajši po dolgih  A
sta se le dva zaupno razgovarjala, ga je obšla      misel,      da njega opravljata; če je kdo pogledal za njim  A
zmeraj lahko pobodem; samo Miha mi je treba v      misel      vzeti,« se je obračal Bric nazaj, ko sta ga  A
Jerica pa ni mogla spati. Prihajalo ji je na      misel,      kaj so ji prerokovali ljudje pred poroko, kako  A
ni čudno, da se razsrdi, če vzame ona Miha v      misel?     In ta strah ponoči in ti čudni spomini!   A
odkar se je bila omožila, jo je obšla zdaj ta      misel.      Gašper pa se je na tihem jezil, da se drži žena  A
svojo kri. Jerica si je brisala oči, in na      misel      ji je prišlo, da je bila morda vendar premalo  A
Neprijetno mu je bilo, da se mu je vrinila ta      misel;      a trmasto jo je zgrabil in držal, nalašč, namenoma  A
umreti, ko je bil tako krepak, ji ni prišlo na      misel.      Kako dolga je bila noč!   A
Skrivaj se ji je ta celo muzala, in še na      misel      ji ni prišlo, da bi imela to za kak greh; ona  A
bila njena molitev! Vedno ji je prihajalo na      misel,      ali je zbrana ali ne, in čim bolj je na to pazila  A
nobeno trpinčenje. Z največjo silo je odganjala      misel,      da so zahteve pretežke in neizpeljive, in vprašanje  A
se hiša v red spravi, to jim ni prihajalo na      misel;      in da je kosilo in večerja vedno o pravem času  A
bi onadva koga ubila. Kar ustavljala se ji je      misel      na tako grozo in strah ji je pretresal mozeg  A
šla sama svarit Gašperja. Prišlo ji je celo na      misel,      če ni morda ona sama zapeljala nedolžnega mla  A
semnja domov, in ne vem, kaj nama je prišlo na      misel,      da sva zavila skozi Stegne namesto po cesti  A
svojega brata, tudi kadar ni vreden ljubezni! Na      misel      mu je tudi prišlo, kako žalosten spomin je zapustil  A
zdelo se mu je, da mu že zdavnaj ni prišel na      misel.      Potem se je obrnil proti Bricovi hiši.   A
Gašper pa je premišljeval sam svoje stališče. Na      misel      mu je hodilo, kako prijetno je živel v prejšnjih  A
pa konec. Verjemi mi, da mi je že prišlo na      misel,      da bi prosil strica Toneta, naj mi ostane varuh  A
sukal spet naprej v starem tiru. Tonetu še na      misel      ni prišlo, da bi se šel prepričat, ali je izšel  A
hvaležen je bil Rozalki. Rozalko je pa samo ta      misel      še mučila, če ga ni morda pretrdo prijela; zakaj  A
pobita in vedno razburjena. Med vsako prijetno      misel      ji je vsilila razdražena domišljija vse polno  A
zdihnil Tone. »Ali veš, Mana, kaj mi je prišlo na      misel?     Midva sva stara.  A
urediti? . / . / stran 280 . / Padla mu je nova      misel      v glavo.Ko je prvič spet videl Jerico, jo je  A
nevesto, ki ji prej niso bile prišle te težave na      misel.     »Kaj pa Tetrevova koča?«   A
nasvet. Povedal je naravnost, da mu Gašperjeva      misel      ni všeč; Jerica bi zazidala svojo doto in se  A
besede za svoja čustva; kar jim je prihajalo na      misel,      se jim je zdelo nizko in vsakdanje. Tako so  A
bila nastopila, ako bi je ne bila zadrževala      misel,      da imajo pač vojaki kakor zastran posta tako  A
prejšnja leta, ga je jezilo, in prišlo mu je na      misel,      da je košnja sitnost.Če bi mu France ali Tone  A
stare dni in tak siromak! Padla mu je pametna      misel      v glavo.Zavil je k Rožmanu, s skledo za vsak  A
hud, če ga dramiš. ‒ Ti, kaj mi je prišlo na      misel!     Morda izvira drama iz dramiti, tako da je ljudje  A
nevsakdanji človek; a kdo bi si bil upal razodeti tako      misel      drugim, če je ne more trdno utemeljiti in natančno  A
Umolknila sta oba. Škorcu je prišlo na      misel,      da se še na soseda ne more prav zanesti, da  A
seboj in mu začel dopovedovati, da je Škorčeva      misel      imenitna; zakaj spominska plošča se spodobi  A
Ivan nekoliko v zadregi, ker ga je nadlegovala      misel,      kako bo osupnila prijazna ženska, ko ji pove  A
in žalost sta mu bili navdihnili nespametno      misel,      da bi se kosal z davkarjem ali s kontrolorjem  A
Ivan poln pikrih čustev. Tolažila ga je samo      misel,      kako očetovsko dober je njegov načelnik, ki  A
uradniki, mu je sicer dvigala glavo, toda bridka      misel,      da bo trpel in kaj vse trpel za svojo hrabrost  A
da ga ljubijo, da bi ga zadela kap, mu še na      misel      ne pride, na kontrolorja in adjunkta, ki njega  A
Ivan je vstal in začel spet hoditi po sobi.      Misel      se mu je videla pametna.Tako plemenita gostoljubnost  A
mojim perjem se bo ponašal,« mu je padla pikra      misel      v glavo. »Vendar boljše,« se je pomiril, »kot  A
on za odzdrav, in v glavo mu je silila temna      misel,      da bodo ljudje spraševali, zakaj in kako je  A
lastnosti staršev. Imenitna, prav izvirna      misel      je padla Strnadu v glavo in ga spomnila dr.  A
Bogu, da se ni še spočela v nobeni glavi ta      misel;      čudno pa tudi, ko novotari dandanes vse, kar  A
večni pokoj. Seveda mu je prihajalo tudi na      misel,      da se morda stvar ne bo obnesla; a te pomisleke  A
Strnad smilil, in slednjič se mu je vsiljevala      misel,      če se ni morda držal učitelj pri svoji nalogi  A
prizadete, bogokletstva.« Prišlo je Ponižnu na      misel,      da bi šel k svojemu načelniku in ga prosil še  A
hlad ga je predramil iz teh sanj in mu zbudil      misel,      da se mora posloviti od svojih dragih.To mu  A
živila doma, in ceno bomo postavljali mi.« Ta      misel      se je zdela možem, ki so sedeli z Ivanom za  A
Jože, ta čast bo draga.« Na      misel      mu je prišlo, da bi prekinil vožnjo in zapustil  A
tako mehka, tako snažna, da mu je prišlo na      misel,      kakšen norec bi bil, če bi bil šel že prvo noč  A
neumne in se pridišali prihuljeno, da jim še na      misel      ne pride takšna neumnost; še neumnejše pa se  A
godi; med račune in pisanje se mu je vpletala      misel,      kaj počenja Zefa, in jezil se je sam nase, kaj  A
brat?« »Kako da ti je prišlo to šele zdaj na      misel?     « »Nekaj denarja bi potreboval, Urša.  A
Ivana. »Dajte mu vi, gospod Strada, izbiti to      misel      iz glave, če je res kaj na tem.Vas bo poslušal  A
malo dela, brez skrbi! Zdaj so mu hodili na      misel      prejšnji veseli dnevi, ko ni imel še glave polne  A
srnjeoke Štajerke, to mu v razburjenosti niti na      misel      ni prišlo; vse pametne misli mu je zagrnilo  A
bi se ponorčeval s pogorelim Lahom, mu še na      misel      ni prišlo. Prva mu je voščila dobro jutro Zefa  A
lepa.« »Morda sem se prenaglil,« je bila prva      misel,      ki je padla Ivanu v glavo, ko je to slišal.  A
Cila pa se ni dala pomiriti. V      misel,      da jo čaka za starost vsaj lastna streha, se  A
odvali kamen od srca, »kaj ti pa prihaja na      misel!     Saj pri nas ni prostora.  A
tako zarotila, in da bi šla k sestri, ji še na      misel      ni prišlo.Drugam ni vedela nikamor.   A
oddaljeno podobo. Včasih mu je tudi prišlo na      misel,      da bi razodel staršem svoje srce in prosil usmiljenja  A
Oh, teta, kako ste čudni! Kaj vam prihaja na      misel!     « se je branilo dekle. »Ti bodi pametna!«   A
sobe, da bi poklicala kakšnega človeka. Na      misel      ji je prišla Cila; toda ta je bila z drugo družino  A
mu je presedal ta razdor, da mu je prišlo na      misel,      da bi obiskal za en teden ali dva svoje stare  A
oče Gričarjevim željam. Sebe ni smela vzeti v      misel      Cila; nasprotstva med obema rodbinama ni mogla  A
čast; toda koga prijeti, ko se jim je vrivala      misel,      da obrekuje vsa vas, dokazati se pa ne more  A
je zdelo Cili tako čudno, da ji je prišlo na      misel,      da je oče morda preveč pil.Kako bi mogel počenjati  A
božjem imenu! Padla ji je v glavo nespametna      misel,      da bi stvar zavlekla.Morda se vse pozabi, morda  A
se človek ne boji, to mu ne daje skrbi. Na      misel      ji je prišlo, kako smešno, kako laskavo ljubosumen  A
zaradi tega stokanja? Toliko da ji ni prišlo na      misel,      da je njo pravzaprav preslepil Ivan, ki ni bil  A
pustiva pri miru!« O, tudi Ivanu je prihajalo na      misel,      da bi trdo prijel čudno ženo.Toda od začetka  A
in prosil ženo, naj vendar opusti to neumno      misel,      ki bi stala toliko denarja.Ona je odgovorila  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  101 201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA