Franceljnove besede so skalile v njem občutek skoraj bolečega, že ves dan trajajočega ugodja, in vzbudile nemir, ki se ga je v zadnjih letih često loteval, ki pa mu fant ni vedel niti imena niti izvora. Ni mu bil neprijeten, zakaj vsega pomalem je bilo v njem: tesnobe, bolesti in otožnosti, a tudi mnogo nepogrešljive sladkosti, spajajoče se z močnim hrepenenjem po nečem, česar še ni bilo v njegovem mirno potekajočem življenju. Nocoj se je prvič jasneje zavedel, kaj bi utegnilo biti ...