krčmo (201-300)

Kobilica na polje, brencelj na konja, muha pa v	krčmo!	“ Župnik je vstal izza mize in Kačur se je	A
izba; človek bi se razjokal v njej! - Pojdiva v	krčmo!	“ Šla sta k županu in Ferjan je govoril na	A
opazil njih radovedne poglede, in ko je stopil v	krčmo,	stiskal roko polznanim ljudem, odgovarjal na	A
Sam naj gleda!“ Kačur je stopil v županovo	krčmo;	zardel je bil v obraz in oči je imel solzne	A
”Ali pridete zvečer h Gašperinu? V	krčmo?	“ je prašala Matilda Kačurja.”Tam bomo malo prepevali	A
Zvečer se je napotil h Gašperinu. Ko je stopil v	krčmo,	je bila izba že zakajena in velika družba je	A
noč... Kačur si je bil izbral za kvartir skrito	krčmo,	ki je bila hkrati štacuna. Tam so se shajali	A
pomeknil klobuk še niže na čelo in je hitel v	krčmo.	S tresočo roko je zgrabil steklenico ter	A
pokazal Ferjanu in se mu poklonil. Šel je v	krčmo,	sedel je v teman kot in je gledal predse na	A
srce, ki je že tako trudno?“ In stopil je v	krčmo,	ko je bil šele komaj pomislil. ”Tako gosposki	A
zato ga je treba premisliti!“ Stopil je v	krčmo,	sedel je v najtemnejši kot in si je privihal	A
siromak, brez naukov?“ Noge so ga zanesle v	krčmo	in šele ko je bilo žganje pred njim, je zapazil	A
žarneje nego na mlado njivo. Prišel sem v	krčmo.	Saj poznaš tiste stare, tihe, polumračne krčme	A
sklenjene v naročju. Najprej, še prej nego njega in	krčmo	in ostale goste sem videl njen obraz.In sem	A
nečedni prsti. Tudi jaz se ne bojim sveta, celo v	krčmo	zahajam; ali moja sreča je doma zaklenjena;	A
sonca, ne življenja in sem zašel v nizko, temno	krčmo,	ki je nisem videl prej nikoli.Zdi se mi, da	A
obadva naravnost. Počivali smo skoraj pred vsako	krčmo;	konja sta zavila kar sama ter se ustavila, kjer	A
sonce je zasijalo na belo cerkev in na prijazno	krčmo	kraj nje. Tam pod košatimi orehi so bile postavljene	A
in je pljunil v stran; ni smel v cerkev, ne v	krčmo,	ne na ples, s fanti se ni bratil, z dekleti	A
Pridite popoldne ... proti večeru ... zdaj pojde v	krčmo,	tam bo spal, ne pride kmalu ...Da boste spoznali	A
čutil smrad iz njegovih ust. ”Pridite zvečer v	krčmo	... tam bom razložil ... ona se ob tistem času zmerom	A
vedel nisem zanjo; malo še stopim tja, v tisto	krčmo,	ki je še nikoli nisem videl in ki so jo izdali	A
ravnost v obraz. . / . / stran 211 . / Šel sem v	krčmo;	tam je bila izba velika in prazna, samoten človek	A
ljudi in Mihov se je umeknil, šel je v umazano	krčmo,	ki je bila skoro prazna; le par pijanih fantov	A
ozadjem - neizmerno črno žalostjo. Prišel je v	krčmo	čevljar, pijanec; omahoval je že in ko je sedel	A
hitro, opravičil bi se rad, a mudilo se mu je v	krčmo.	”Saj bo kmalu drugače, Francka, le malo potrpi	A
zraven glavna stvar. Mrlič v grob, pogrebec v	krčmo,	tako se spodobi.“ Malo pijan je že bil, tudi	A
mimo ves ubog in lačen; ustavil je voz pred	krčmo	sredi pota in krčmarjeva hči je stala na pragu	A
je sedèl pozno v mrak, dokler se ni vrnil v	krčmo.	Umrla mu je bila žena za jetiko in to ga je zelo	A
gledal navzgor. Čevljar se je bil napravil v	krčmo,	ko ga je srečal. ”Mihov!	A
bi vrat ne našla.“ Porinil ga je pred sabo v	krčmo.	”Četrtinko ga prinesi!	A
sencami. Lojze je ugledal od daleč samotno	krčmo	in se je spominjal z veseljem ljubeznivega in	A
voznik, skobacal se je z voza in je stopil v	krčmo.	Kako počasi pije voznik!	A
molitvice in se ne ganejo. Nameril se je v	krčmo;	ampak predno še je prestopil prag, mu je legla	A
zdelo se mu je, da plava s stolom, z mizo, s	krčmo	in s Felicito nekam daleč v sladkolenih, pijanih	A
zaletaval v zid z glavo, še brade si ne bom pulil; v	krčmo	pojdem, v tisto najbolj skrito, pa bom gledal	A
pridem med spodobne ljudi. Boljši bi bil za	krčmo	nocoj ... in tudi pozno je že!“ ”Sedite!	A
od bolečine. Iz gledališča sta se napotila v	krčmo.	Pil je mnogo in hitro, ona se je komaj doteknila	A
Vstal je trepetajoč in omahujoč ter se vrnil v	krčmo.	Ona se je slekla in legla.	A
dišalo je po snegu. Napotil se je v bližnjo	krčmo	ter si naročil žganja. V krčmi je že gorela	A
delavnico, na kateder, na prižnico, ali sploh samo v	krčmo,	vselej pa do spodobne, po vesti zaslužene mere	A
če bi stopil k svetlemu oknu ter pogledal v	krčmo,	bi videl, kako se je vzdignil prekanjeni dacar	A
je ne bo vtikal v gumbnico, da bi jo hodil v	krčmo	kazat poželjivim očem!“ ”Molči, goba pijana	A
sklonjeno glavo, ves skesan in bolan. Niti v	krčmo	ga ni bilo, ko so ga čakali, polni pravičnih	A
povesil oči. Ko se je nagledal, je stopil v	krčmo	in je šel naravnost in je objel grešnico okoli	A
kolegom kosmate anekdote, odpravi se domov ali v	krčmo,	v kavarno, v urad, v krčmo, polpijan domov in	A
odpravi se domov ali v krčmo, v kavarno, v urad, v	krčmo,	polpijan domov in v posteljo.Variante so mnogotere	A
pred noge!“ Šel je in stopil je naravnost v	krčmo.	Z veselim smehom je pozdravil krčmarja, s tistim	A
si še dobro zapomni, sin moj: kadar ugledaš	krčmo	ob poti, poženi konje in pokrižaj se trikrat	A
Posebno pa si še zapomni, sin moj: kadar zagledaš	krčmo	ob poti, poženi konje in pokrižaj se trikrat	A
vinom!« Tako je preudarjal in se je vrnil v	krčmo.	Vrnil se je v krčmo in je pil, dokler se ni znočilo	A
preudarjal in se je vrnil v krčmo. Vrnil se je v	krčmo	in je pil, dokler se ni znočilo. »Dolgčas	A
ponoči, podnevi pa spal!« Marko se je vrnil v	krčmo.	»Prinesi karte, krčmar!«	A
vrgel vajeti hlapcu ter se napotil naravnost v	krčmo.	»Komaj sem se povrnil, ves še truden	A
drevje okleščeno, golo. Stopil je Marko v	krčmo	- krčma je bila prazna. Stopil je na cesto	A
napravil komaj deset korakov in se je vrnil v	krčmo,	ker bi bil drugače v snegu zaspal. Na	A
zanesle, kakor so bile pač navajene, naravnost v	krčmo.	Nič ni pozdravil; sedel je za mizo čemeren	A
tuji zemlji za tujo korist?« In sedel je v	krčmo	in je pil na upanje in je bil vesel, da mu ni	A
napotil domov osramočen in jezen. Prišel je v	krčmo	drugi dan, o mraku že; noge so ga zanesle tja	A
bogat. Na večer je prišel gospodar, prišli so v	krčmo	kmetje.Gospodar je izpraznil kozarec, nato je	A
je toliko naspal in streznil, da je mogel v	krčmo.	Župnik je pridigal in je rotil, pa ni pomagalo	A
po svojem kraljestvu. Opustil je kupčijo in	krčmo	in kmetovanje in je živel večen praznik.Z line	A
bila noč; popotnik je pomislil in je stopil v	krčmo.	Duri so bile samo priprte, v izbi ni bilo človeka	A
pogledom. - Ne poznam tujcev, ki prihajajo v mojo	krčmo.	- O krčmar, jaz nisem tujec.	A
Prihajal je iz urada vsako uro za nekaj minut v	krčmo;	dela je prepuščal kontrolorju, kontrolor adjunktu	A
urah, se jih je siloma otresel ter se napotil v	krčmo	ali na izprehod.Bal se je preteklosti, toda	A
molčal; ker sem bil poprej tam na vrtu pred	krčmo	do dna premislil in spoznal svojo nevrednost	A
dobršnem mesecu. Srečala sta se pred prijazno	krčmo	pod cvetočo lipo.Z žarečimi očmi sta se pozdravila	A
/ . / stran 119 . / Če me na pr. silijo v	krčmo,	jim porečem: Ne, dragi tovariši, sklenil sem	A
”Če bi se rada izprehajala ali če bi rada v	krčmo	- pojdi! Nič ti ne branim!	A
že nekoliko plešast? In kdo stoji tam, pred	krčmo?	Kaj ni to rdečenosi, krivogledi dacar, ki ugiba	A
je kletev, okrenil se naglo ter se napotil v	krčmo.	Počasi je vzdignila glavo; ves njen obraz	A
zadosti vina in še kakšnega, pa je zahajal v	krčmo,	da je tam kvartal in prepeval s pijanci.Ni ga	A
so rekli biljški farani, ko so se napotili v	krčmo.	”Terno smo zadeli, če ne še več!“	A
Kje so učiteljice? Na pogrnjeni mizi pred	krčmo	leži dvoje našarjenih slamnikov.Slama ni posebno	A
se mu je, da je na pol pota med sabo in med	krčmo	ugledal urno senco, ki se je mahoma izgubila	A
premočen in blaten do vratu je stopil sosed Luka v	krčmo	kraj vasi.Samo troje pivcev je bilo še tam in	A
tudi se ni vzdramil, ko se je ustavil voz pred	krčmo.	”Kam bi z njim?“ je pomislil krčmar in je	A
bi bil vzel s seboj, zdravnika in apoteko! V	krčmo	stopim, popijem kozarec gorkega vina ... resnično	A
zapleta, da le strahu ni v srcu!“ Stopil je v	krčmo;	skozi okno je videl na blatno cesto, na nizke	A
je pokril. ”Francka, pojdiva na cesto ... v	krčmo	pojdiva!Tam bova govorila ... vse si bova razložila	A
Kaj pa sediva tukaj? Stopiva rajše v	krčmo!	“ Šla sva.	A
je popolnoma ter se je izlila v gostoljubno	krčmo.	Sedel je Franc Riba in obraz se mu je	A
klin ...“ Vzel je klobuk, da bi se napotil v	krčmo	in iz krčme v kavarno, kakor je bil navajen	A
spoznanju!“ Še pred večerom se je napotil v	krčmo.	”Saj je vseeno!	A
preskrbi mi vrv!“ Severin ga je spremil v	krčmo,	Ksenofon se je v treh urah upijanil ter je vriskal	A
Severin začutil, da je žejen, ter se je napotil v	krčmo.	Vino mu je stopilo v lica in v oči, kmalu so	A
svoji nevesti, se najprej napijem. Stopiva v	krčmo!	“ Zgodaj na večer je še bilo.	A
Zgodaj na večer je še bilo. Stopila sta v	krčmo	in tam se je Ksenofon upijanil.Severinu se je	A
Čisto sama bova! Oče in mati pojdeta v	krčmo	tarokirat.In ostala bosta do polnoči, sta rekla	A
”Kam neki? V	krčmo!	“ Tudi hodil je, kakor hodijo starci; klonil	A
se je godilo v njem in ž njim. Stopil je v	krčmo	in je ugledal obraze, ki so se mu posmihali	A
zadovoljen sam s seboj in se je napotil v županovo	krčmo.	* Okna so bila odprta nastežaj	A
na prsi, pa kolneš; in ko te spusti, greš v	krčmo,	da se mu pijan spet zvrneš pod nogo ...Prav vam	A
petindvajset let. Pot ga vodi pol ure daleč v	krčmo,	ki stoji kraj cesarske ceste, skrita med vrtovi	A
drobne, plahe oči. Ko je dospel Maricelj v	krčmo,	je najprej pozdravil krčmarico, rejeno in priljudno	A
napotil kancelist Maricelj iz mesta v prijazno	krčmo,	ki stoji kraj cesarske ceste, skrita med vrtovi	A
cesarske ceste, skrita med vrtovi. Ko je dospel v	krčmo,	je najprej pozdravil v veži gospo Francko, privzdignil	A
kakor gredo drugi in če ugledava priljudno	krčmo,	stopiva vanjo. Trudna si pač in lačna.“	A
Trudna si pač in lačna.“ Res sta kmalu ugledala	krčmo,	ki se jima je zdela prijaznejša, zato, ker je	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani