krčmo (101-200)

Nikar boja, možje!« je nerodno priropotal v	krčmo	in s šibo trkal po golenicah.Možakarji pri mizi	A
peljal iz mlina meh moke. Pa se je ustavil pred	krčmo,	stopil vanjo in moko zakvartal.Celo tako je	A
prizor zaplenili. Proti večeru sva se vrnila v	krčmo	k Žefi.Vse je ta prava študentovska mati hotela	A
Kaj pa je tebe zmotilo, Matic, da si zašel v	krčmo?	Na, pojdi pit!« mu je ponudil star možak kozarec	A
je šel zoper vse svoje navade na delavnik v	krčmo	in se pomudil do mraka.Nato je romal s prošnjo	A
surov krompir in zelnate glave. Pred županovo	krčmo	je stalo vse polno voz.Mednje je zavil tudi	A
Pa ni dolgo trajalo in so tudi te prišle v	krčmo.	Andrej in Matic sta plačevala, med pogrebci je	A
porazkropilo proti domu, večina se je pa vrnila v	krčmo.	Spočetka je bila nenavadna tihota.	A
skozi okno za njim, sem ga videl, da je krenil v	krčmo,	kamor prej nikoli ni zahajal. Sv. Katarina,	A
stola, zakaj pregrešna se mu je zdela ta pot v	krčmo.	Tovariši pri mizi so začeli peti.	A
Ciril!« ga je vabil Janče, ki ga je poklical v	krčmo.	»Ne znam,« je tiho rekel Ciril.	A
mati, sin je pa vstal in odšel s tovariši v	krčmo.	Drugi dan okrog poldne je že krožila vest po	A
zakričal: »Za mano!« Vsi smo se okrenili in šli v	krčmo.	Srbu smo stregli ko na svatovščini.	A
za vasjo in prav na koncu vasi zavil v leseno	krčmo	pri Plankarju.Žive duše ni bilo v krčmi.	A
mešetar, ko je za dobro uro zapuščal Plankarjevo	krčmo	in si tlačil v usta tobak, katerega je potratno	A
prinesel!« Nikamor več ni pogledal Jok, celo v	krčmo	ne, dasi je bil žejen in čutara prazna.	A
mislil,« so začele dekleta, ki niso prišle v	krčmo	iz navade ali potrebe, marveč od jeze in zavisti	A
»Noči se. Pojdiva v	krčmo!	« Brata sta se molče odpravila po vegastih	A
vstanem in grem; srce me je gnalo. Stopim v	krčmo.	Popotnik je bil tukaj, pravi krčmar, bolan je	A
romala z Brezimencem proti Ljubljani. Pred	krčmo	kraj ceste, v prijetni senci pod lipo je sedel	A
vem!“ je odgovoril smehljaje. ”Stopiva malo v	krčmo!	“ ”Po ostanke!“ se je zasmejal.	A
Starem trgu, v skrito, študentom prepovedano	krčmo,	ki smo jo bili krstili po imenuljubeznive natakarice	A
vroče, pa je šklepetal z zobmi. Ko sva se pred	krčmo	poslovila, mi je obljubil, da pride k meni	A
“ Šla sva molčé in sva se skrila v samotno	krčmo.	Ali bala sem se jaz in bal se je on -- česa?	A
še drugih ljudi na svetu?“ Napotili so se v	krčmo,	ali tudi tam se niso razvedrili; družica je	A
razvožena in obljudena, krčma se je vrstila za	krčmo,	že se je zasvetil ženski klobuk, prikazala se	A
ko se v sramoti in žalosti izpolnijo. Pred	krčmo	se je gnetla velika gruča ljudi in je zastavila	A
Rap ... Rat ... No, seveda se koj napotiva v	krčmo	in tam mi pripoveduje nadolgo in naširoko o	A
oči. Stopil sem v nizko, zakajeno in umazano	krčmo,	ki je bila polna glasnih, kričečih in pojočih	A
po cesti učitelj, napotil se je bil morda v	krčmo.	Tone ga je spoznal od daleč in je vztrepetal	A
Morda jih je že zaklenil, da bi prišel prej v	krčmo.	-Prestrašil se je in je pospešil korake.	A
pozabil ugasniti svečo, tako se mu je mudilo v	krčmo.	Lahko bi se kaj vžgalo. -	A
se je preoblekel, pogrebci so se napotili v	krčmo.	Sedli so za dolgo mizo pri Stržinarju, vsi črno	A
V Pred	krčmo	je stal župan, golorok, debel in vesel.	A
opravkih!« . / . / stran 19 . / Stopila sta v	krčmo;	široko je sedel župan, Jernej pa je stal.	A
tako pogovarjala in prerekala, so prihajali v	krčmo	ljudje. In ko je bil Jernej ves užaljen	A
v strahu in bridkosti, da je sam z Bogom. V	krčmo	je sedel, da bi se odpočil.Tam pa je videl na	A
kakor pol sveta. Noč je bila, ko je stopil v	krčmo	pred vasjo. Nezaupno ga je pogledal krčmar,	A
rekel: ”Tá bi še muhe ne spodil z nosa!“ - Pred	krčmo	je izpil stojé kozarec vina, pogovoril se je	A
fant. Zvečer tistega dné smo se napotili v	krčmo,	kakor veleva starodavna šega.Huda bolečina mi	A
dalje, kar onkraj svetá!“ Napotil sem se v	krčmo,	da bi tam počakal večera. - III Sédel	A
ko se držimo kakor pri črni maši! Pojdimo v	krčmo,	tam so duhovi bolj veseli; sežejo na jezik,	A
glavo ob dlan in me je pogledal žalostno. ”V	krčmo	ne hodi!“ je rekel.”Saj ni res, da bi bil vesel	A
tedaj, ko sem bil v sramoti, je prišla Micika v	krčmo.	Za njo je prišel njen mož; pijan je bil, ves	A
dva, da pojde vse po sreči!“ Ustavil je pred	krčmo,	ženske pa so se jezile. ”Pijanec!	A
celo občinski mož Vallencich se je pred svojo	krčmo	prekobalil v prah.Ali padalo je nanjo neprestano	A
človek prag!“ Tako sta šla in sta prišla v	krčmo,	lepšo kakor cerkev. ”Pij, Jakob!“	A
in počival na vsakih sto klafter. Pred prvo	krčmo	v vasi je stopilo iz voza dvoje prazniško oblečenih	A
je vzdignil pisar in je ostrmel. Stopil je v	krčmo	in je prinesel kos kruha.Drugi so molčali, spogledal	A
zastrta. Na klancu, komaj dvajset korakov pod	krčmo,	je postal Jareb, skril se je v temen kot in	A
Redkokdaj, komaj v soboto zvečer, je stopil v	krčmo,	pozdravil s prijaznim mežikanjem neprijetno	A
Tako so govorili farani in so se napotili v	krčmo.	Župnik ni užival dolgo njih jeze in zamere	A
ga veselo pozdravili, ko je stopil v Elijevo	krčmo.	Elija sam mu je prihitel naproti, ali Potnikov	A
rekel: Saj je še čas! -- in se je napotil v	krčmo.	Drugi dan se je vreme obrnilo, siromak ni mogel	A
svojo nesrečo; od same bridkosti se je napotil v	krčmo.	V tisti fari pa je domoval tudi kmet, ki	A
nikomur, zato ker nisem župnik; človek hodi v	krčmo	pit, molit in vest izpraševat pa v cerkev, ne	A
stopil eden izmed njih pred hišo in se je vrnil v	krčmo	tako bled, kakor da je bil ugledal samo smrt	A
bila božja roka udarila mednje. Na tepki pred	krčmo	je visel Grajžar; truplo se je v vetru narahlo	A
bežali v dolino in se niso ozirali. Stopil je v	krčmo,	izpil je na dušek poln kozarec vina in se je	A
hudo potrti in so hodili rajši v cerkev nego v	krčmo.	Tudi se jim nikoli poprej ni toliko in tako	A
spravil je voz in konja ter se je napotil v	krčmo	kakor je bil, še z bičem v roki. Elija ga	A
morda en sam večer, pa se napotim v Elijevo	krčmo	...“ Nič ni rekel, tiho je šel pod streho in	A
vedel, kaj bi odgovoril. ”Če si žejen, stopi v	krčmo	in položi srebrnik na mizo. Drugače ti ne točim	A
priliki ti razložim vse po pravici ... Pridi v	krčmo	nocoj -- ne skozi velika vrata; tam zadaj, na	A
Štefanov krožnik in kozarec. Štefan je šel v	krčmo.	Krčmar ga je pozdravil napol prijazno, napol	A
Ozrl se je skozi okno. Deset korakov pod	krčmo	je tekla voda; velik plav je ležal ob bregu	A
krču. Pograbil sem klobuk ter hitel naravnost v	krčmo,	trepetajoč, brez uma. Tam so sedeli vsi mogotci	A
njen razžarjeni obraz, na objokane oči. Pred	krčmo	je stal učitelj in je pozdravil; pogledala je	A
slišala od daleč smeh in glasen razgovor. Duri v	krčmo	so se ropotoma zaprle in glasovi so utihnili	A
nedeljo zvečer se ne prikaži na cesto, tudi v	krčmo	ne, lehko bi se ti kaj pripetilo ... Drugače še	A
globel s povešeno glavo in trudnimi koraki. Pred	krčmo	je čakal naprežen voz. TRETJE POGLAVJE	A
pazduho ter odjadral z njo!“ Napotil se je v	krčmo	in se je napil dodobrega. ”Ali bi šla takoj	A
po veliki cesti skozi faro in je ustavil pred	krčmo.	Učitelj jim je prišel naproti.	A
Boste že sami videli!“ Družba se je napravila v	krčmo.	”Takoj pridem za vami!“ je zaklical učitelj	A
bolj rdeč in bolj prašen nego prej. Stopil je v	krčmo	in je sedel na klop poleg Hance. ”Čas bo	A
koraki; ples je minil, plesavci so prihajali v	krčmo.	”Kaj pa ti tako sam?“ je zaklical učitelj	A
je dolgo zunaj in se je vrnil preklinjaje v	krčmo.	”Odšli so!	A
stran v večerni zarji ... Učitelj je stal pred	krčmo,	obsenčil je oči z dlanjo in je gledal proti	A
je bilo ime Francka. Nekoč sem prišel sam v	krčmo,	truden od dolge poti, ves poten in prašen in	A
je zunaj naletaval droben sneg, sem stopil v	krčmo.	V krčmi je sedel Martin Sobotka, suh in bled	A
bil truden, ko je ob poznem večeru omahnil v	krčmo.	Niso bile trudne samo noge, tudi srce mu je bilo	A
je Kurenta pri teti samici, nato pa je šel v	krčmo	in se je napil že v mestu, zato da bi spotoma	A
poskočen. . / . / stran 84 . / Romar stopi v	krčmo,	z levico objame natakarico, z desnico si natoči	A
Mater božjo in ne na svojo žalost, temveč na	krčmo.	Pod Marijo pa je slonel angel, tiščal je lica	A
je božja volja! Romar vstane ter se napoti v	krčmo.	”Mati božja, ti že imaš, kar ti je treba, še	A
romarji iz temotne cerkve ter so se rešili v	krčmo,	kakor da je bila zunaj ploha in povodenj.Ne	A
ki bi vaju ne peljal do mesta!“ ”Kako bi v	krčmo?	“ je vprašala ženska. ”Jaz imam!“ je odgovorila	A
”Kaj bi tam? Z menoj pojdi rajše, v	krčmo	pojdi, pij z menoj!“ Marta je stopila urno	A
ceste napolpijani Malinovec in se je napotil v	krčmo.	* Tole pismo je dobila Marta od	A
da sem se vrnil in da tisti večer nisem šel v	krčmo	in da se nisem upijanil ...“ ”Vsekakor je	A
/ . / stran 254 . / ”Onadva pojdeta zdaj v	krčmo!	“ se je spomnil Lojze. ”Resnično -- lepših drugóv	A
je srečal Stožera na cesti in je šel z njim v	krčmo.	Lep večer je bil v maju, nebo se je še svetilo	A
večerno sonce. Prišel je do košatega vrta pred	krčmo;	v senci so sedele lepe dunajske dame v svetlih	A
razorano in nadebelo z ilovnatim prahom posuto; nad	krčmo	se je zožila ter se vzdignila v klanec.Hiše	A
- Sodba ni tvoja! Ko sem se vrnil v	krčmo,	je sedelo tam dvoje kmetov s prstenimi obrazi	A
gre v slast!“ ”Zdaj pa le gor!“ je zaklical v	krčmo	postiljon, dolg, koščen, rdečenos starec.	A
trepetajočim glasom. ”Jaz sem vabil nocoj v to	krčmo	ljudi, ki so poštenih misli.Pomeniti sem se	A
slovesno, ”ampak stanovske reči ne sodijo v	krčmo!	- Poznam te, Kačur!	A
storil tako žalostno smrt!“ Napotil se je v	krčmo,	najlepšo hišo v vasi; višja je bila skoro kakor	A
- Lahko noč!“ In je hitel nazaj v	krčmo.	”Ták je treba biti!“ je pomislil Kačur.	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani