krčmo (301-400)

nato sta šla še sto korakov ter sta stopila v	krčmo,	ki je zdela Pavletu svetla in prijazna. Prvi	A
blaten in sajast, nato pa se je napotil v nemško	krčmo.	Kolikor je videl mesta, se mu je zdelo pusto	A
tako stori vsak spodoben človek! -- Pojdiva v	krčmo,	rad bi se napil.“ Ko sta bila v krčmi, je	A
med same razbojnike in tatove.“ Komaj sta v	krčmo	stopila, se je Pavletu res zazdelo, da ga je	A
je bil v svoji omotici izgubil v razbojniško	krčmo.	Talijan se mu je naglas zasmejal in se ni več	A
-- Kam? V	krčmo?	Ne, nikoli več; rekel sem in rečeno je.	A
”Domov.“ ”Ne v	krčmo?	“ ”Ne!“	A
”Ne!“ ”Jaz bi šel v	krčmo!	“ Mrak je bil nad stopnicami, sklonil sem	A
sijalo iz mraka, dvoje velikih oči. ”Ne torej v	krčmo?	“ je vprašal napol s smehom in se je ozrl name	A
Stala sva roko v roki. ”Prej si hotel v	krčmo,	Zdenko, pojdiva v krčmo!“ ”Prej sem hotel	A
”Prej si hotel v krčmo, Zdenko, pojdiva v	krčmo!	“ ”Prej sem hotel v krčmo, zdaj nečem!“	A
Zdenko, pojdiva v krčmo!“ ”Prej sem hotel v	krčmo,	zdaj nečem!“ Nenadoma ni bil več fant, otrok	A
zacvilil pod platneno streho tenak glas. Pred	krčmo	nad vratmi je gorela svetilka in ko so nesli	A
vozila z njima. Nič se nista ustavila, ne pred	krčmo,	ne pred domom; gonila sta naravnost do meje	A
žena je stanovala v nji in se preživljala s	krčmo,	katero je imela s hišo vred v najemu.Vesela	A
Birič in mitničar sta prišla pred Tagliatovo	krčmo	v Podmelcu. Bila je umazano mokra hiša nad cesto	A
in odločen.« Sunkoma je odprl v Tagliatovo	krčmo!	V kotu naslonjen je sedel za mizo mitničar Zucco	A
pretrpel kazen, pa si znal pomagati. Pustil je	krčmo	na Slapu, kjer se je rodil, mlajšemu bratu in	A
Kovač se je lotil dela, Skoračnikar je odracal v	krčmo	h Kobalu. V krčmi je sedel krčmar Gregor z enim	A
navzgor Podseli. Tam je sedel pred očetovo	krčmo	pohabljeni Kobalov otrok. Videl je jahati gosposke	A
pritožbi.« In pravdač vleče kmeta s seboj v	krčmo	svojega brata ... Tako ribari za brata in za upor	A
objemala in poljubljala. Potem je prišel v	krčmo	še neki kmet, pil z njima in jima dal za pijačo	A
in videl, da je vse črno ljudi. Vstopali so v	krčmo	k Defacisu. Mohor je pristopil in pozdravil	A
stisnilo nekaj senc tesno ob zid pred Kobalovo	krčmo	in Šavlijevo kovačijo. Hrup v gostilni je utihnil	A
eprisiljeno beračil, da si je prislužil lep denar. V	krčmo	na drugi strani so pa vstopili Kragulj, Kobal	A
čase kaj nenavadno pogosto prihajali v njegovo	krčmo.	In ljudje so videli, da je Matko prijazen z njimi	A
rekel, da jo gre kazat na vas. Vzel jo je v	krčmo.	Bil se je unesel, bil je surov, a ne nasilen	A
nedolžnega človeka ženo, žejni, pa stopijo v	krčmo	k Matku ...«	A
sedel do noči. Andrej je vedel Šimna v bližnjo	krčmo.	»Vina ne smeš s pljučnico v sebi,« je dejal	A
Sostrem se je ustavil za kratek počitek pred	krčmo,	ki je ob cesti prestrezala popotne in jih mudila	A
pravil prigodbe. To pot se je bil nameril v	krčmo	na Pljusko. Žejen je bil, še vodo bi pil, pa	A
svoje misli, sta se peljala mimo Pljuske. Pred	krčmo	so še stali vozovi.Voznikom se je škoda zdelo	A
smehljal, kakor se noben menih ni znal. »Patra v	krčmo	pač ne bo,« je Vrbičev gospod omajeval. »Menihi	A
Vrbičev gospod omajeval. »Menihi ne hodijo v	krčmo,	zdaj tudi dobre volje nihče izmed njih biti	A
IX. V	krčmo	je zdajci stopil Jurij Slabè, podložnik Turjačanove	A
Matevžek. »Kaj pa je tole?« je vprašal vso	krčmo:	»Od enajstih do polnoči se goreča črna kočija	A
»Da. A zavleci ga v	krčmo,	pa boš videl.Laže potegneš lačno tele izpod	A
svojo pot, Slabè pa svojo. Mahnil jo je v znano	krčmo,	da bi prenočil. »Jutri pa se udarim	A
čista in belih rok. Samo nadzirala bi posle in	krčmo.	« »Nace, jaz si ne upam.	A
in od vseh strani bi vrelo ljudstvo v veselo	krčmo	‒ kaj krčmo, kaj gostilnico: v restavracijo	A
strani bi vrelo ljudstvo v veselo krčmo ‒ kaj	krčmo,	kaj gostilnico: v restavracijo pri lepi Marički	A
razgledala po sejmišču, sta se stisnila v hrupno	krčmo.	In tu je bilo jesti dosti, piti dosti, da se	A
plužnjah!« Pa s plesom ni bilo nič; zakaj v	krčmo	so privrveli še drugi sejmarji in so jo čisto	A
dvignil glavo. »Mi smo mi,« je dejal in stopil v	krčmo,	ker tam se da šele prav praznovati veselje in	A
zadovoljen pokimal in oblastno odprl vrata v	krčmo.	Za široko, že nekoliko polito mizo je delopust	A
bregom; Janezova prostodušnost ga je mikala, a v	krčmo	sta zdajci hrupno stopila tuja vojščaka. »Vina	A
rekel plemeniti gospod?« je skrbelo pisarja. »V	krčmo,	tepež in v vse sem svobodnjaka zapeljal vendarle	A
ali dobil, kateri ga je z neznano silo brž v	krčmo	gnal.Tudi Blaž je imel glas v svetovalstvu Mozolove	A
da ste vse narobe videli. Mene ni bilo več v	krčmo	nazaj, ko sem vas bil pustil.Dobil sem vas pred	A
prigrizne. Ko je deset minut pozneje stopil v	krčmo	k Jeri, našel je krčmarico v družbi z edinim	A
je bil počasi še en kmetski opravljen gost v	krčmo	ter naglo ogledal se po pivcih.Pogled njegov	A
navzlic temu odzdravil je vljudno. Šli so potem v	krčmo	k Medvedu.Tukaj stoprav, ko so bili častniki	A
se tudi ni mudil dolgo na trgu; odšel v drugo	krčmo	ter vrnil se stoprav, ko je videl, da je Poljakov	A
naša dva poštenjaka ostavila Jošta Vlagarja	krčmo	ter izginila za voglom, priplazil se je krčmar	A
poglavno mesto, v tobakovega dima polno, glasno	krčmo	med tovariše, ki so okrog mize pri pijači sedé	A
je Šepec šel po stezi, ki je držala v vas, v	krčmo.	Mislil ni ničesar, tudi v krčmo iti ne; rojilo	A
držala v vas, v krčmo. Mislil ni ničesar, tudi v	krčmo	iti ne; rojilo mu je po glavi; materine besede	A
poterja lahko v vasi gredoč, ne gre nalašč v	krčmo.	Popijmo še danes malo vina, naj se pes obesi	A
In Šepec krene proti cesti in po cesti ‒ v	krčmo.	Prva hiša v farni vasi je bila krčma.	A
videti, ta ni smel fantovati; kamor je on šel v	krčmo,	tjakaj so šli vsi.Povsod je imel prvo besedo	A
oknice na dvorišče popušil, potem pa kasno v	krčmo	odhajal večerjat in obilo pit in redno ob pol	A
Predvčerajšnjim me je bil zvabil, da sem šel ž njim v	krčmo,	kjer so mi kmetje veliko ponujali piti, samo	A
dolgonogi krojač precej vse križem švedral, ko je	krčmo	popustil in se proti domu napotil. Vendar Špilkin	A
bode prilika nanesla. S to mislijo stopi v	krčmo	na ono stran, kjer je bil, kakor je po kmetih	A
desetih maše in postavil se je vselej pred ono	krčmo,	kjer je grajska kočija čakala, da je mogel gospico	A
ga, zato hlapcu ukaže, naj vse njegovo nese v	krčmo,	kamor se tudi sam napoti.Ko tam v hišo stopi	A
dela ne bode nič. V veliki brigi se zberó pred	krčmo	in se živo posvetujejo.Naredé se dve stranki	A
veže ven. Res je stal grajski mali voziček pred	krčmo,	na vozičku ljubki, sedaj sicer zelo zardeli	A
vedeti, potem mu obljubi, da pride v njegovo	krčmo	vino poskušat, in ga pusti ter odide zamišljen	A
tik pri poglavitnem potu, imeli so lastniki	krčmo	in so si bili pri tem s časom tako opomogli	A
Dobro uro pozneje se vrnejo trije možje v	krčmo.	Rojar prinese nesvestno, na pol zmrzlo dete v	A
enega počez, da je nemudoma obrnil se nazaj v	krčmo.	Tam je pri pijači našel samo dva človeka, ki	A
vino in oba častita rojaka vstaneta, zapustita	krčmo	in se posedeta v isto gondolo. Alberto ukaže	A
denarja, kolikor sem hotel. Pri sosedu so imeli	krčmo.	Tjakaj sem zahajal zvečer in sem ga po malem	A
Če sem šel v nedeljo pri farni cerkvi jaz v	krčmo,	šel je še on z menoj; če sem jaz plesal, plesal	A
Reza, je malokdaj smela za kratek čas z menoj v	krčmo.	Vselej se ji je domov mudilo ali pa se je bala	A
mene gledali, kadar sem ž njim prišel kam v	krčmo.	Slišal sem besede, da ga bodo kdaj ven vrgli	A
skrbelo me je malo in kesal sem se, da sem šel v	krčmo.	Za drugo krat bom vedel, mislil sem si, spustil	A
zahvale ne posluša, obrne se in stopi v bližnjo	krčmo.	»Pojdi pit, Anton!« glasilo se je od	A
Štorovje.« Res gremo iz hoste in v samotno	krčmo.	Noč je bila, pil ni nihče, komaj smo doklicali	A
ljudstva. Šli smo neko nedeljo vsi vaški fantje v	krčmo.	Jaz dam za en bokal rženega žganja in ponudim	A
»K Rebrniku moram iti na Stene.« »V	krčmo	moraš iti?E, Francek, Francek, kaj bi tvoja	A
res. Ti zavoljo Mice zahajaš k Rebrnikovim v	krčmo.	Pa to ni prav, Francè! Lej, če se ravno Mica	A
majer«; ta kisli obraz je nosil tudi vsak dan v	krčmo	k staremu Zeleniku ‒ vendar, ne! tu v krčmi	A
je hodil ne samo zvečer, nego tudi opoldne v	krčmo	k staremu Zeleniku, dà, poznalo se je celo po	A
vedrem vremenu, na to se je smelo priseči. Tu v	krčmo	prišedši, je obešal »stotnik« svojo vrhnjo suknjo	A
Bitič ob udarcu desete ure napasen in zadovoljen	krčmo	zapustil, svojim poslušalcem prav psihologično	A
stotnika« kap udarila. Tisti večer je bil odšel v	krčmo,	enkrat zopet k staremu Zeleniku.Ni jel telečje	A
ravnanje in ugibanje. Odšel je na drugo stran v	krčmo	ter prisedel k adjunktu, kateri se ves čas ni	A
edini pl. Ruda je bil nekega večera prinesel v	krčmo	vznemirjujočo vest, da je bil glavarjevo soprogo	A
bilo ugledati. Naposled je hotel odvetnik ven v	krčmo,	kjer je mislil dobiti Andreja.Šel je res, akoravno	A
vred spravil v miznico, vzel klobuk ter odšel v	krčmo.	Zvonilo je ravno poldne.	A
opoldne zopet k obedu v skromno predmestno	krčmo,	potem za pol ure v kavarno in nato zopet v urad	A
večerne liste in nato zopet v staro, toda ugodno	krčmo	na predmestju, kjer je vitka točajka Nežika	A
odkar je bil oženjen, prihajal je le malokdaj v	krčmo	- vrgel je sedaj in sedaj v razgovor ironično	A
je po izprehodu ponjo ter krenil ž njo vred v	krčmo	h Krači.Tam je obsedel; doma nista kuhala večerje	A
krčmi na njegove stroške, in zvečer je šel sam v	krčmo,	kar se je sicer redko kdaj zgodilo.In tam je	A
istini opravljeno. Šli so sicer vsi skupaj v	krčmo	in tam je Molek dajal za vino; pa pili so spočetka	A
vivčkov pušeč, dol čez breg v vas in tam koj ‒ v	krčmo	starega znanca in prijatelja Kavke. »Starine	A
da so ga vrgli v sneg, na cesto pred Kavkovo	krčmo.	Pa ko se popolnoma zravna, ko stegne svoji roki	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani