Pričelo se mi je zelo muditi v mesto. Po poti pa sem še izvedel, da so Ani Poč ‒ tako je bilo ime »nedolžnemu otroku« ‒ natanko znane moje rodbinske in imovinske razmere, da ve moj poklic, koliko imam plače na mesec, kam zahajam v krčmo in ‒ da sem na dobrem glasu v Ljubljani. Žalibog, sem si mislil.