kadar (501-600)

vznemirjali niso vetrovi drzni pokoja njegovih globin	kadar	sem mimo šla, spali valovi so kakor mrtveci	A
roža je bela nanjo je dežek rosil, sonce sijalo	kadar	je žgalo, veterček jo je hladil. Pevec škrjanček	A
samoti! V samoti dnevi so potekli meni in	kadar	zame pride čas jeseni, neznaten list bom na	A
gozdovih, ko se strnejo vrhovi vseh dreves.	Kadar	iz daljave vihra prihrumi, dež iz hudournih	A
čarno petje v jasnost in milobo ves odet je,	kadar	se razliva prek domov. Bister potok teče skozi	A
v spomin si hribe zelene, vas in dolino. -	Kadar	izvabi svet te na tuje -O, ne pozabi tihe kapele	A
kamenita. Kuhinja je črna, izba je prostrana;	kadar	hočem, vanjo stopim nepozvana. Zraven izbe kamrica	A
kresovi vzžaré naš je najvišji, najlepši, sevé!	Kadar	ugasnejo ognji kresov gremo dekleta v dolino	A
Prepelica Lepa pesem se glasi v večer.	Kadar	greš prek polja in dobrav, drobna pevka poje	A
in spet zahajam v mislih vsaj, tja v senožet,	kadar	nove rane seka mi v srce krivični svet! Kako	A
nesó do neba meni pa solza v očeh se utrne,	kadar	odmeva moj spev prek polja... Teče studenček po	A
Sama tisti hip odstre se zavesa dragocena,	kadar	roka posvečena združi v eno srci dve. Ne bo	A
Nov list v moji knjigi. Nov list vedno,	kadar	hočem mir. In na nebu zvezdni samovžigi; zgoraj	A
neskončno, kot zraste vrednost peščene struge,	kadar	jo voda napolni. Ženska Položi mi roko na	A
je stopil na roko, pa nisem čutila bolečine.	Kadar	sem z očmi zajela njegove, je bil svet moj.	A
neskončno svetel, tih in vdan. Pobožam ga,	kadar	grem mimo njega. Tulipan pa gleda v sonce.	A
Tulipan pa gleda v sonce. Kot pozdrav je,	kadar	odhajam in kakor upanje. Naj ne bo nemira v	A
prestavljam jih kot nepotrebne priveske opreme,	kadar	se selim. Mimo priznam: vse sem razbila, kar	A
Še malo in tudi nas ne bo več!«	Kadar	jo kdo obišče, ga pošlje po vino: »Oprosti,	A
sladkó. Sreča se spušča na sleherno stvar,	kadar	zaliva nebeški vrtnar. VESELI PASTIR Zakrivljeno	A
Obujenke Skopal sem globoko jamo, kakor,	kadar	je pokop, kadar črni zemlji damo velo truplo	A
Skopal sem globoko jamo, kakor, kadar je pokop,	kadar	črni zemlji damo velo truplo v tihi grob. Vso	A
devico. . / . / stran 49 . / To se vpraša	Kadar	mene se spominjaš, vem, da včasi me preklinjaš	A
moja nikdar ne omahne. . / . / stran 82 . / »	Kadar	mlado leto pride z novim cvetjem, zopet prideš	A
v boj! . / . / stran 112 . / Ob povratku	Kadar	zopet dom obiščem, moram priti v vas v nedeljo	A
Skočila je na klavir. Zaigrala je in se začudila:	Kadar	skačem, poje klavir. Jaz sem bil v sosednji	A
izletela iz kletke, poglejte, kako opoteka se,	kadar	v prostosti se znajde. Zatorej: v prostost,	A
listje pada z vej in jaz se samo enega bojim.	Kadar	to drevje bo golo, črno stalo in siva polja	A
V mojem srcu je črno zrcalo.	Kadar	pogledam se vanj, moj obraz zatemni, pekoč,	A
oljubljam svoj križ. . / . / stran 107 . / Kons 3	Kadar	jesenski veter šumi (kolikokrat je srce zaihtelo	A
zastrte kakor maske, o, kako so lepo zakrite!	Kadar	iščem njo, o, kako so lepo zakrite! In oči vendar	A
večno povračajoč se v pratem�, opajajoč se,	kadar	vihar vrši! Na ulici vrši svojo službo policaj	A
preko kamenite gmajne težko, trudno šepetajo.	Kadar	bolna duša skloni v jasni noči se čez gore,	A
čutiš, da si ubit. Kakor da se zarja rani,	kadar	razgrne svoj pajčolan, kadar razlije goreče	A
se zarja rani, kadar razgrne svoj pajčolan,	kadar	razlije goreče slapovje in ti zakliče pod goro	A
Jutro na Krasu Sam grem po dolini kraški,	kadar	vanjo jutro sije in se morje zdrave sile v mlado	A
koral, ta kri pod okovi, o naj bo prekleta,	kadar	bo brizgnila, vstal bo naš kralj! Konec Postavljam	A
cilji še pred mano; ne, jaz nočem še umreti.	Kadar	pa ne bo nikogar, staršev ne, ne bratov, sester	A
druži in v naših močnih dušah naj odseva. In	kadar	delavnike še odšteva in naše delavce še podkupuje	A
Trpi jo pogumno! In	kadar	pade nate zadnja noč, preizkusi v molku svojo	A
smo se pomenkovali. Kako mora biti na morju,	kadar	tonejo brodovi, in kako so strašni in mrzli	A
gnijoče ihte, ihte ... Toda peto nadstropje in klet	kadar	pregnije, se zruši svet in stisne smeh veselih	A
cvetja gledajo tvoje rjave oči. Sonce leskeče,	kadar	zahaja, strast lesketa ti sredi oči, tiha, opojna	A
zlomiti hoče moj upor, ne upor, božjast nemira.	Kadar	razpnem popotni plašč, kot ptič, rojèn v svobodo	A
....................................... 116	Kadar	boš na rajžo šel ..........................	A
jubiti se smeva al′ ne. . / . / stran 14 . / Le	kadar	boš sama sedela, naj stopim ti jaz pred oči	A
sama sedela, naj stopim ti jaz pred oči, le	kadar	boš sama slonela, spominjaj preteklih se dni	A
sonce preje ostrmi, kot ljubezen prava ugasne,	kadar	enkrat zagori. Ena ptička priletela Ena ptička	A
rad, pil sem ga, še bom pil, dokler bom živ.	Kadar	pa umrl bom, vinca več pil ne bom, den′te me	A
duha, vesel′ga srca. . / . / stran 118 . /	Kadar	boš na rajžo šel Kadar boš na rajžo šel, pridi	A
. / stran 118 . / Kadar boš na rajžo šel	Kadar	boš na rajžo šel, pridi mi povedat, da ti bom	A
jokala bom, ker te ne bodo videle več moje oči.	Kadar	boš nazaj prišel, pridi mi povedat, da ti bom	A
globoko. Ptičice je lipica v senčico vabila,	kadar	ležal sem pod njo, me je ohladila. Revica pa	A
vsako noč je pesem tvoja sladko me zazibala.	Kadar	koli si zletela v svoje malo gnezdece, vsakokrat	A
Nikdar na svetu lepšega ni, kot je gorica,	kadar	rodi. Bratec moj dragi, zdaj se napij, nikdar	A
Bratec moj ...	Kadar	pa pride sveti Mihal, grozdje bo zrelo, tam	A
Bratec moj ...	Kadar	pa pride sveti Martin, on ga bo krstil, jaz	A
zmeraj bom vince pil, oja, dokler bom živ. Oja,	kadar	pa umrl bom, oja, vinca več pil ne bom, oja	A
bo meni vel′ki zvon. Oj, ta mi bo zazvonil,	kadar	jaz umrl bom. Bim bom, bim bom, bim bom ... Oj	A
ta bo meni svetla luč. Oj, ta mi bo svetila,	kadar	jaz umrl bom. Cin cin cirin cin, cin ... Oj, ta	A
bo meni zadnji dom. Oj, tukaj bom počival,	kadar	jaz umrl bom. Bim bam, bim bam, bim bam ...	A
kdo bo tebe ljubil Polje, kdo bo tebe ljubil,	kadar	bom jaz v grobu spal? Ljubil žar me bo pomladi	A
Rožmarin ima svoj duh, naj bo zelen al′ pa suh.	Kadar	jaz umrla bom, venček lep imela bom, ′z rožmarina	A
zadnjikrat. Žena, tvoja roka skrbi za otroka,	kadar	mene več ne bo, kadar mene več ne bo. Tam so	A
roka skrbi za otroka, kadar mene več ne bo,	kadar	mene več ne bo. Tam so črni dimi, da se nič	A
se jokala.« »Nisem se jokala, šele se bom,	kadar	boš ti na vojsko šel, iz tega kraja v en drugi	A
prijat′lja sem nazaj nikdar več ne bo. Vendar,	kadar	spomnim se, mi oko solzi, da prijat′lja ljubljen	A
srce up pri tebi pije, naj mu zlato sonce sije,	kadar	hud vihar z neba zadivja. Spavaj, spavaj, ljubezniva	A
sem pa tam doma, kjer teče voda od jezera.« »	Kadar	se jaz oženil bom, na svatbo te povabil bom	A
ta bo meni velki zvon, oj ta mi bo zazvonil,	kadar	jaz umrl bom. Bom bom bom bom bom bom, bom bom	A
bom bom bom bom bom. Oj ta mi bo zazvonil,	kadar	jaz umrl bom. Oj ta vojaška sablja, ta bo meni	A
ta bo meni svetla luč; oj ta mi bo svetila,	kadar	jaz umrl bom. Cin cin cin cin cin cin, cin cin	A
cin cin cin cin cin ... Oj ta mi bo svetila,	kadar	jaz umrl bom. Oj ta zelena trata, to bo meni	A
oj tukaj bom počival, . / . / stran 69 . /	kadar	jaz umrl bom. Di dredi redidon, di dredi redidon	A
di dredi redidon ... Oj tukaj bom počival,	kadar	jaz umrl bom. Oj ti gorenjski fantje bodo pokopali	A
vesel, zmiraj bom vince pil, dokler bom živ.	Kadar	pa umrl bom, vinca več pil ne bom, djente me	A
me sili k tlom in z mokrimi biči šiba telo.	Kadar	pojoče na meni. Julijski dež.	A
/ ZNOTRAJ sem takšna, da še sama ne vem,	kadar	se srečam, kje imam srce in na katero kravato	A
več povesila trepalnic. . / . / stran 41 . /	KADAR	je nebo kot vodnjak ‒ to je tedaj, ko ga naplavljajo	A
ne bom več lutka čista, ki pleše in se smeje,	kadar	se mu to zahoče. A vedno, ko se vračam, pustim	A
srce in te kar objeti in te poljubiti, kot,	kadar	se smrti ljubezen zave, prisluhniti zadnjim	A
zazvenel ti šop pojočih trav! Zajemaš vame,	kadar	huda žeja te k izviru napodi, kje se očistim	A
drugimi prepleta, vedno je tam, vedno ob gnezdu,	kadar	mali kliče, prvič vzleta. In spet je tu, ko	A
brez olike! . / . / stran 31 . / IZZIVANJE	Kadar	si z mano, upam, da veš, kaj tvoje ustne govore	A
Budijo mrtve in moči neznane skoz perfo mecsa,	kadar	v kosobrinu poseda jetičen in skoz koane naslika	A
gre, spreminjam se mu v nuko in otavo. Oh,	kadar	se prijateljsko ozre, kot dež mi dahne v brezčeljustno	A
Vanja Strle:	Kadar	prideš k meni Virtualna slovenska knjigarna	A
lastnosti 35 Darovi 36 V vsakem trenutku 37	KADAR	PRIDEŠ K MENI 38 Ko je prišel 39 Usoda 40 Tvoje	A
46 Slika 47 Kar tako 48 Tvoje srce 49 Rast 50	Kadar	prideš k meni 51 Kroženje 52 Še 53 Po tebi	A
disharmoniji, vedno si ti drugje kot jaz in še	kadar	si čisto blizu, so razdalje še vedno prevelike	A
cvetiš in jaz ‒ tudi. . / . / stran 38 . /	KADAR	PRIDEŠ K MENI Ko je prišel Ko je prišel,	A
tkanje novih sozvočij. . / . / stran 51 . /	Kadar	prideš k meni Kadar prideš k meni, se čas ustavi	A
. / . / stran 51 . / Kadar prideš k meni	Kadar	prideš k meni, se čas ustavi. Roke in noge teles	A
čudovitost vesolja, ki se neizprosno širi.	Kadar	sem podobna spečemu soncu, pridi k meni v podobi	A
nogami, v tvoji duši in celo v tvojih očeh,	kadar	je njihov pogled razpršen, kadar gledajo zato	A
tvojih očeh, kadar je njihov pogled razpršen,	kadar	gledajo zato, ker gledajo in jih ne zanima,	A
PESMI ‒ 1995 ‒ KO SEM BILA DREVO ‒ 1997 ‒	KADAR	PRIDEŠ K MENI Že naslov obeta ljubezensko vsebino	A
tretjo in se razraslo v spoznanje: »... in še	kadar	si čisto blizu, so razdalje še vedno prevelike	A
laži ‒ to nam govorijo pesmi četrtega cikla	KADAR	PRIDEŠ K MENI.Pesem Ko je prišel je na prvi	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani