nova beseda iz Slovenije
izpirala, ne obvezavala, še vrát ne pojdem odpirat, | kadar | te privlečejo ... Se okrene ter se pomakne v | A |
pripravljen, a ko pride ura, pride prezgodaj. GENI: | Kadar | boš delal dolgove za to pot, se oglasi tudi | A |
kasneje še kočljivo, nazadnje pa naturno. | Kadar | je človek oženjen in ima troje otrok, ga obide | A |
nate. LOJZKA: Le iz samote si me klical; ali | kadar | govoriš z menoj, se tvoje besede skrivajo.Kakor | A |
da ga zaloti poslednji spanec ... Odzdravi mi, | kadar | boš slišala moj pozdrav! LOJZKA: Nocoj ne | A |
mrzla je in se ne gane. Usmiljeni ste bili, | kadar | sem grešil; zdaj niste usmiljeni, ko mi je težko | A |
nekoliko na desno, so široka vrata na koridor; | kadar | so odprta, se vidi daleč in gledalec mora dobiti | A |
ti ne smeš iti stran! Blago mi je pri srcu | kadar | te vidim.Morda je zavist v tej ljubezni: tako | A |
nisi vesel, Novljan, zato pij! Glej, Novljanče, | kadar | se pošteno napiješ, je žalost večja - neskončna | A |
tvoja ljubezen, kaj te briga moj stud? MRVA: | Kadar | si brenkal na kitaro in sem videl sanje v tvojih | A |
živel veselo po svetu in zapravljal svoj denar. | Kadar | je prišel za par dni s hrupom in šumom, - ali | A |
Potrpite, prosim vas, ljudje, in pojdite. RUDA: | Kadar | boste lačni, - tam so moje njive; mislim, da | A |
Vzemimo stvar suhoparno in enostavno kakršna je ... | Kadar | nam pokažejo duri, tedàj je najbolj pametno | A |
PRIZOR A l m a. A n a RUDA Ani: | Kadar | pride Broš, pokliči me.Almi: Klanjam se. | A |
tako suhoparni, da hrepeni človek po samoti, | kadar | mu je dolgčas.- O vas so pravili, da niti ne | A |
DOBNIK: Nikakor ne, oprostite! | Kadar | govore o posebni plemenitosti kakega človeka | A |
izvršujem. Drugi ljudje greše v nezavesti, in | kadar | pride njihova duša v ravnovesje, ne vé o grehu | A |
Kaj sem vam storila? ... | Kadar | me kdo pogleda, izpremeni svoj obraz in smehlja | A |
Zakaj ne govori več prijazno z menoj? | Kadar | pridem k njemu, se obrne od mene. MARTA: | A |
Oprostite, tetka Marta, ta je malo razposajena. A | kadar | je človek tako dobre volje, ne gleda na take | A |
še prezgodaj. V meni je še iskrica življenja; | kadar | odgori, potem se odpočijem. ANA iz ozadja | A |
- In še to. Jutri, | kadar | pojdeš odtod, vzemi s sabo pismo, ki ti ga napišem | A |
kakor svojemu očetu. Ali Ana, ne zgražaj se, | kadar | se boš spominjala name.Ti čutiš samo pregreho | A |
opravičevati se nečem ... Ana, ne odreci mi ene solze, | kadar | - - prekine se nenadno.Bog s teboj torej, | A |
preko trupel, da, Francka, preko naših trupel. | Kadar | vidim tako oblastnega človeka, me zgrabi strahovita | A |
ne ljubil, bi bilo žalostno z mano, žalostno! | Kadar | ti takole pogledam v oči - poglej mi v oči! | A |
FRANCKA počasi: Ni bolna... samo časih zvečer, | kadar | je tema... MAKS: Kadar je tema?... | A |
bolna... samo časih zvečer, kadar je tema... MAKS: | Kadar | je tema?... FRANCKA: Kdo ti je povedal, da | A |
MAKS: Na obrazu se ji vidi. In kaj je takrat, | kadar | je tema?... FRANCKA : Strah je je. | A |
O! - Nihče ne govori z mano... stric je hud, | kadar | me vidi... samo časih me ima rad in me poboža | A |
jaz se ga tako bojim... tako bojim... MAKS : In | kadar | je temà? NINA se ga oklene z rokama, strahoma | A |
MAKS izpije: Fej! | Kadar | vidim tákole gnilo, smradljivo zadovoljnost | A |
vsak človek... KANTOR: Povejte mi naravnost: | kadar | vas poprašajo, ali boste odgovorili z lahko | A |
pokažem, kako ga je zadavil. Poglejte mu v obraz, | kadar | pride...Kadar pride, mu pogledam v obraz... v obraz | A |
Poglejte mu v obraz, kadar pride... | Kadar | pride, mu pogledam v obraz... v obraz mu pogledam | A |
FRANCKA iz obednice. KANTOR: | Kadar | pride Maks, bodi prijazna z njim...Po kratkem | A |
durim v obednico. - Ne, Francka, potrpi - | kadar | bosta govorila, mu reci resno in s kakršnim | A |
zmerom toliko moči, da bi vse to pridobil. Pa | kadar | bi sedela v hiši, bi te pogledal z ljubeznijo | A |
Z mano je baš narobe, le premislite si to! | Kadar | se s kakšno stvarjo ukvarjam, se mora posrečiti | A |
Francka, da se smehljaš veselo in ponosno, | kadar | mi pogledaš v obraz...Oh ne, Francka, nisem delal | A |
nedolžnih otrok, ki ti niso storili nič žalega - pa | kadar | bo zadosti, te bo Bog udaril in takrat proklet | A |
njeno srce, reklo je pred durmi njenega srca: ” | Kadar | bo tvoja žalost največja, pobegni iz zlate ječe | A |
DAMJAN: Zakaj ste jo izpustili, golobico? | Kadar | ji dorastejo peroti, je ne bo kmalu nazaj.Poznam | A |
Človek se ziblje, kakor jadrnica na valovih, | kadar | vetra ni.Ziblje se, ne priziblje se nikamor | A |
Kar v skrinjo, pa skalo na pokrov! | Kadar | otrok doraste, zaluči v kot svojo punco iz cunj | A |
da bi kričal ... to ne more biti ljubezen ... | Kadar | jo vidim, bi jo najrajši udaril, naravnost v | A |
VIDA: Zbogom, moj srčno dragi, najdražji! | Kadar | ti bo hudo po meni, bom vsa pri tebi.Boža ga | A |
čisto nič; tudi bolečini bi se smejala in smrti; | kadar | se človek zasmeje, mu je prav tako, kakor da | A |
oči tako ustvarjene. Čudim se in strah me je, | kadar | vidim človeka, ki strmi v tla in je bled.Kakor | A |
Eden, vseh vreden! | Kadar | se nagne dan, stopi v to izbo; že slišim voz | A |
ŽUPANJA: Meni se zdi, da gre ženski beseda, | kadar | se govori o pohujšanju!Izkušena ženska vidi | A |
nedolžen, tudi star je že učitelj Šviligoj. | Kadar | se povrne ter nam razodene skrivnosti tega greha | A |
vrsti skozi to lepo dolino šentflorjansko. In | kadar | pride prvi do svojega doma, ga izpustite in | A |
ter počakajte, da zaklene duri za seboj. In | kadar | pride drugi do svojega doma, storite takisto | A |
pride drugi do svojega doma, storite takisto. In | kadar | pride tretji, takisto.Poslednji pa bodi učitelj | A |
najpoprej, vse bodi tvoje, čúdežna Jacinta! In | kadar | bo dopolnjen paradiž, povrneva se z glorijo | A |
hrepenim več. Požêli jabolko, odklati ga, in | kadar | ga odklatiš, je lesnika!- Nekoč sem bil umetnik | A |
nič rekel!... Ampak to je: sramoto bom užival, | kadar | se povrnem.Ti si umetnik, tvoja duša je nakazna | A |
in tihi v dolg špalir v ozadju. ZLODEJ: In | kadar | se prikažeta, zakličite od srca: slava njemu | A |
me je bilo sram, nerodno mi je bilo zmerom, | kadar | sem te videl, učitelj Šviligoj! Globoko sem | A |
zapovedano: stoj na straži, glej bistro na pot! | Kadar | zagledaš debeluha tam spodaj in svetilko v njegovi | A |
gospod! - Pa kako bo meni, pa kam bom jaz, | kadar | se odpeljete s to lepo gospó Jacinto? Joj meni | A |
PETER: Pa mu bodi milost ob tej veseli uri! | Kadar | se povrneš, reci, da nič ne zamerim!Iztegne | A |
Kjé so njeni govorniki? Strmoglavi te, | kadar | najslajše spiš ... kadar se zabavaš s prijatelji | A |
govorniki? Strmoglavi te, kadar najslajše spiš ... | kadar | se zabavaš s prijatelji ... kadar sanjaš v letovišču | A |
najslajše spiš ... kadar se zabavaš s prijatelji ... | kadar | sanjaš v letovišču. MLAKAR: Veliko truda | A |
MLAKAR: Bojím se samó, da me ne obide slabost, | kadar | pride tisti čas ...Kaj misliš ti o meni, prijatelj | A |
nesramnost. Ali ti ljudjé imajo čisto prav, | kadar | se zgražajo nad mano; into čutiš ti sam.Kedaj | A |
morda časih, da sem služil slučajno tudi drugim, | kadar | sem služil sebi in svoji zabavi.Ali to je bilo | A |
MLAKAR: Zakaj me zasmehuješ? | Kadar | se je naveličam, pojde in si poišče koga drugega | A |
razkošno teló, kipeča ustna, vroče očí, - ali | kadar | jo poljubljam in objemljem, mi je v glavi pusto | A |
ne čutim ničesar in sramujem se samega sebe. | Kadar | pridem od njé, ne mogel bi pogledati Pavli v | A |
Znesel bi se bil nad svojim pisarjem pozneje, | kadar | bi bil čas za tó.Škoduje ti lahko veliko; služil | A |
delali so takó na lahko, da si udaril v meglo, | kadar | si jih hotel zadeti. MLAKAR: A zdaj se pokažejo | A |
In on je imel svoje dní najumazanejši jezik, | kadar | je pil do pozne nočí, - moje vino in v moji | A |
govoril pri zadnjih volitvah, - in kaj ni govoril, | kadar | bi bil moral kaj storiti v korist mesta in naroda | A |
moj prijatelj ... Ti pa si se na tihem smejal, | kadar | sem ti tožil, kakor otrok; rogal si se mi, kadar | A |
kadar sem ti tožil, kakor otrok; rogal si se mi, | kadar | sem ti pokazal svojo dušo ...Povej mi, kaj si | A |
ljubezen vzrok njenemu odmikanju in molčanju, | kadar | stojím pred njó.Povéj mi kakršno hočeš krasno | A |
Vsak čas mora priti, kakor je obljubil. MAK: | Kadar | pride, povej mu, da ga težkó pričakujemo ... Ah | A |
Zdaj pa leži tam v kotu, ves zamazan. | Kadar | ga vzamem v roko, mine me vse veselje; samó | A |
si ti kakšno pretvezo, da me vzameš s seboj, | kadar | odideš, - toda prej ali pa pozneje, kakor tvoja | A |
tega ne ve. VRANČIČEVKA: Nedolžna je še, - in | kadar | jo vidim, kakó strmí prédse, zdi se mi, kakor | A |
potem ne vidi nikogar več in niti ne sliši, | kadar | jo pokličem ... Bogve, ali je to priš lj t8 | A |
nad teboj pa sonce in svetlo nebó? IVANKA: | Kadar | sem brala v romanih o kakšnem samotnem gradu | A |
STRNÉN: Poslovím se precej za tabo. | Kadar | ostaviš gospodično Vrančičevo, pojdi počasi | A |
STRNÉN: Dà, meni je bilo že naravnost sitno, | kadar | sem govoril z njim; človek ne vé, ali bi se | A |
MAK: Meni je to popolnoma neznano ... | Kadar | je bil pri nas, je večidel molčal, in s Pavlo | A |
ljudjé malokdaj izognejo. . / . / stran 47 . / | Kadar | se naužije življenja, udari ga bog s sentimentalnostjo | A |
Zató ni čudno, da se jim blešči in da padejo, | kadar | čutijo, da so najbliže svojemu idealu ...Veliko | A |
gospod doktor. Saj nas gotovo še kdaj počastite, | kadar | pridete slučajno v naše mesto. STRNÉN: Nedvomno | A |
nastanejo kakšna nesporazumljenja še zadnji hip, | kadar | sklenemo že kaj določnega.Smatramo ga mrtvim | A |
nehvaležnica, nesramnica! Naj berači po ulicah, | kadar | jo pahne od sebe. Čita listek. | A |
Dokler imá poln kozarec, ga je sámo navdušenje, - | kadar | pa ne vidi več pijače pred seboj, začnè se premišljati | A |
vestno vsa obrekávanja; stojte jim za hrbtom, | kadar | bodo ponujali pijačo in plačilo; zalezujte jih | A |
FROLÈ: Doslej ne. MLAKAR: | Kadar | pride, naj me počaka; samó za trenotek stopim | A |
varati samega sebe. Pazíte na njegov obraz, | kadar | molčí in gleda v stran, - takó truden in izmučen | A |
MLAKAR: Ni mi ljubó. Sram me je celó, | kadar | mi pridejo na misel tiste stare sanje ...Neumno | A |
Naj pride jutri ... Stojta! | Kadar | pojdeta mimo Trobca, poglejta, če sta Majer | A |
sanjah je vzrastel svobodno drug svet, - in | kadar | je pogledala slučajno krog sebe, zdelo si je | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |