kadar (301-400)

- Odtod! OLGA: Ne stori si kaj zlega,	kadar	ostaneš sam ... brez njé.Odide.	A
SIMSON Vseeno! Ravnál bom kar barbarično.	Kadar	opravim s hlapci, pa se spravim še nad dekle	A
Vam lahko povem; toda mladi Romeo bo starejši,	kadar	ga najdete, nego je bil, ko ste ga iskali.Jaz	A
obadva cvet mladosti svoje čiste in pridobita	kadar	izgubita!Zagrni s črnim plaščem divjo kri, ki	A
Daj mi Romea mojega! In	kadar	nekdaj umrje, vzemi ga, razdeli ga v zvezdice	A
spalnici, ne dáj, da spala dojka bi pri tebi. In	kadar	ležeš, vzemi to steklenko, izpij pijačo, zvárjeno	A
dihala nikoli čistih vzduhov in bom ležala mrtva,	kadar	pride?In če živim, kaj ne zgodí se lahko, da	A
GRUDNOVKA: O mraku seveda ne ...	Kadar	sije svetloba naravnost v obraz - HIŠNA:	A
... Zamahne z rokó, hišna odide.	Kadar	ima človek tako malovrednega moža ...!Stoji pred	A
malenkostna družba ... Strašne so te razmere,	kadar	je v prsih hrepeneče srce, svobodna duša ...	A
vsakem človeku je nekaj človeka, resnično! In	kadar	se ta človek vzbudi -!To boste gledali.	A
To boste gledali.	Kadar	se vzbudi v hlapcih gospod, v sužnjih kralj	A
hlapcih gospod, v sužnjih kralj! Dragi moj,	kadar	ne bo več ”naroda“; kadar bodo samó ljudjé,	A
kralj! Dragi moj, kadar ne bo več ”naroda“;	kadar	bodo samó ljudjé, samí svoji, predrzni in ponosni	A
zdravega in imenitnega, kot še nikoli. Šele,	kadar	vidi nasprotnika, spozna človek, da je močán	A
Spominjajte se name, četudi z otožnimi občutki, in	kadar	pride tisti veliki čas, pomislite, da je moral	A
Blamiral se je ...	Kadar	se kakšna stvar začne, se ostane pri stvari	A
GROZD: Kdo je govoril o tem? - In	kadar	te povpraša o tistih rečeh, ne povési oči; to	A
tvoje srce je pošteno, dobro, neomadeževano ... In	kadar	kdo samó pomisli, kadar samó pomisli, da bi	A
neomadeževano ... In kadar kdo samó pomisli,	kadar	samó pomisli, da bi ranil tvoje čisto srce in	A
KADIVEC: Ah, dá, oprosti mi, Matilda ... MATILDA:	Kadar	pride, prisloni malo vrata in ... KADIVEC: Ali	A
Ščuka vaš prijatelj ? SIRATKA: Dà, - toda	kadar	gre za narodov blagor, neha vsako prijateljstvo	A
dragi gospod Gornik ... Pride mi redkokdaj, ali	kadar	pride, pride z veliko močjó.Nikoli še nisem	A
Vse je pripravljeno. In	kadar	pojdem, napravim ovinek ... daleč naokoli pojdem	A
KADIVEC: Ali, hvaležnost! ...	Kadar	pride, mu porečem energično: ”Gospod doktor	A
Pepca, kaj res ne razumete več šale? PEPCA	Kadar	gre za Toneta in zame, vzamem vse zares.Da boste	A
stekleničko.) ELZA Plačala bom pa prvega, ali	kadar	mož plačo potegne.Z Bogom.	A
‒ Pa kaj bi pravil. RADO	Kadar	pride prvič spet poslušat ‒.Polna ušesa mu jih	A
zraven, kjer je prilika zastonj jesti in piti.	Kadar	ima pa sam god, se pa redno izvije.Če ni bolan	A
Za kuhinjo voziti kakor nalašč.	Kadar	opeša, bo vsaj takoj meso za golaž pri rokah	A
pred Nemci in bridkega orožja nismo nosili. A	kadar	so čez mejo prišli, jeli jim niso dobro pesti	A
hladna ide mimo mene? Zakaj mi vsa kri vzkipi,	kadar	jo vidim, in vendar so i druge ženske na svetu	A
Tako dober, srčen, vesel kakor noben drug? In	kadar	s teboj govori, pogledaš, kako sije njegovo	A
ljubezni. In te mračne slutnje, ki me obhajajo,	kadar	babico Vrzo čujem imenovati njegovo ime, v mislih	A
zaupni in krotki, pravi Slovenje! TUGOMER	Kadar	pride do boja, Tugomer ne bode zadnji. ZORISLAVA	A
paleč naše dome in moreč naše ljudi. Idi, in	kadar	se prvak tega naroda in zmagovalen poveljnik	A
ker naši sovražniki so tudi tvoji sovražniki.	Kadar	tvoj narod poderó, onda poderó i tvoja slovenska	A
ZOVOLJ Jaz te ne dam vzeti. Ti moraš dorasti, in	kadar	boš velik, moraš biti junak.Umrla sta ti otec	A
Perun ti bodi otec, domovina mati.	Kadar	dorasteš, ostaneš veren našemu Perunu in slovenski	A
ne bode, moje kosti bodo trohnele v zemlji,	kadar	bodo i tebe klicali.Tačas vstani, hrabri druge	A
katerega vodiš, v srce in domišljaj se jih,	kadar	v leta prideš, da ti jih bode trebalo razumeti	A
pastirje slovenskega ljudstva vanjo pognati;	kadar	nam te izroči, razkropimo čredo.Izdajstvo se	A
In kaj poroča? GROZDANA Veš ti, Zorislava,	kadar	pride sem, moraš ga kar rada imeti, če ne, ga	A
tisti grdi Franki ubili ‒ uj! kako sem se bala.	Kadar	sem se domislila, da bi ga morda iz vojske več	A
k meni vleče, kakor praviš, lahko bi prišel,	kadar	si opravil, kar je nujnejše. TUGOMER Ne govori	A
da pridejo lahko kasneje v domovino nazaj,	kadar	je moje kraljestvo in krščanstvo utrjeno. MENIH	A
svet hrbet kriv. JANKO Jaz ga tudi krivim,	kadar	moram, ali kadar ni treba, ne! DESENIČAR	A
JANKO Jaz ga tudi krivim, kadar moram, ali	kadar	ni treba, ne! DESENIČAR Jaz pa pravim, da	A
Jaz? To vendar že veš, da mi je vselej ljubo,	kadar	prideš in če dalje pri nas ostaneš.Ali če ne	A
to, in jaz ti grem kakega sovražnika zabosti,	kadar	spi, ali kar ukažeš, ti storim. FRIDRIH Kaj	A
sme nihče slutiti, da sem te jaz nagovoril.	Kadar	je enkrat pri tebi v Krškem, potlej se bode	A
poslušnosti in našega vabila ne zametavali,	kadar	vam rečemo: pridite tudi vi k nam v naš dom	A
moji službi, da meni poveš vse, kar veš.	Kadar	mene ne bode, tačas služi Fridrihu. ‒ Tedaj	A
tudi tebi, česar Deseničar ne bode mirno trpel,	kadar	zve.Sicer se pa tebi ni brigati za gospice,	A
šla, bi! Že ne vem, kaj govorim, kaj mislim,	kadar	ga vi dim.Kakó blago srce je v njem in kakó	A
mogla in smela tolažiti! Zvezan mi je jezik,	kadar	govori z menoj.Govori z menoj, in kako!	A
Tiho. In	kadar	ona, ki je ne more in ki je bolna, umrje,	A
Veš, kdaj bom?	Kadar	me boš tudi pred vsemi ljudmi za svojo ženo	A
stran 51 . / Pusti me iti, Fric, videl bodeš,	kadar	bode izvršeno, kako prav je bilo storjeno.	A
obiskati, ne li? FRIDRIH Moj oče ve, da,	kadar	pride obiskat me, najde pri meni sinovsko spoštovanje	A
Celje k vam. . / . / stran 55 . / HERMAN	Kadar	ti je kaj treba, tačas se požuriš k meni priti	A
o dobrem in boljšem našega rodbinskega doma.	Kadar	pa mi boste to skrb izročili, bodite preverjeni	A
skrivaj. Jaz sem upal, da mi boste odpustili,	kadar	zveste, da se ne da več pomagati, da je storjeno	A
Pazi: tako gotovo, kakor hočem zveličan biti,	kadar	umrjem; tako gotovo, kakor se imenujem Herman	A
prisilil, ali povrniti se je mislil k meni,	kadar	bi le mogel. Zato pa hočem, da me pelješ k	A
V šoli sta. Matijče. Kaj bo,	kadar	se vam bo Metka omožila?Brez gospodinje boste	A
Molči o tem! Vselej,	kadar	sva skupaj, vselej govoriš samo: ne hodi, ne	A
Tako poseben je naš kraj!	Kadar	gre veter po gozdovih ali kadar pada megla v	A
je naš kraj! Kadar gre veter po gozdovih ali	kadar	pada megla v podvečer, vse mi je všeč.Še te	A
Na, in zdaj pij hitro malo vina. In to veš,	kadar	se premisliš, samo piši... Žagar vstane.	A
stal sem na vrhu O divnem razgledu zavzét ... A	kadar	v temine se črne Zidovje tó staro zagrne, Ne	A
strè vsako záse. A čegáva roka jih prelomi,	Kadar	močna vez vse tri med sáboj V zvezi skupaj veže	A
véliko kraljéstvo, Na Moravi véliko slavjansko,	Kadar	oča vaš otide v dežel, Kjer je Samo, drugi so	A
šumna in deróča; Póleg reke ribičeva kóča.	Kadar	v veži rod svoj nahranjujem, Mnogo vidim ti	A
potresa!« . / . / stran 42 . / Čaša nesmrtnosti »	Kadar	ob smrtni uri duša stopi človeku do grla..	A
popotnik znani; »Sveti Solus!« srénja vsa šepeče,	Kadar	v cerkvi moli on goreče. Tó svetníka jame žalostiti	A
II. Kralj Matijaž »	Kadar	bo kralj Matjaž kraljóval, Onda bo kmetič dobro	A
Petju je dana čarna oblast.	Kadar	telo se v zemljo preseli, trudno od pota, temnih	A
stvari, zemlja od nočne halje črna enako se zdi.	Kadar	se bliža človeku, srečnemu tukaj nikjer, konec	A
bi nikdár ne bilo in nikdár ne bode poslej.	Kadar	meglene razpadejo halje, vzplava pogled mi do	A
mine za vedno; vrne se morda, a isto več ni.	Kadar	življenje ugasne nam bedno, tožil bo duh nad	A
lepote ‒ ‒ znaj, da krvavi mi, da peče me rana,	kadar	se nate spominjam sedaj. V duhu gledam minule	A
silno gnan za svetlo veščo sreče blodim. In	kadar	menim, da pred njo stojim, držim jo že očaran	A
cipreso, pod cipreso rad bi v grobu spaval jaz,	kadar	črno mi zaveso smrt potegni pred obraz. Listi	A
Ni malo, oh, ljudi, podobnih psom, ki lajajo,	kadar	vali se grom, ki cvilijo, kadar glasi se godba	A
ki lajajo, kadar vali se grom, ki cvilijo,	kadar	glasi se godba. III.	A
strasti v duši svoji kroti, bičaj se in budi kes!	Kadar	mine let število, na perotih priveslam, in naklonim	A
gleda le v nebo. Zakaj srce se vendar oži,	kadar	zanese nas korak na kraj, kjer nihče več ne	A
knežnja sladkih, a krilatih nog! Nestalna si, a	kadar	meniš stati, prepozna si.‒ Na vek te čuvaj Bog	A
svečani mir. Ljubim te, slovenska govorica,	kadar	detetu nabiraš v smeh rožne ustnice, nedolžna	A
nabiraš v smeh rožne ustnice, nedolžna lica,	kadar	vreš iz src prepolnih dveh. Ljubim te, slovenska	A
prepolnih dveh. Ljubim te, slovenska govorica,	kadar	te povzdigajo možje, sveta narekuje te pravica	A
njega jaz?! ‒ . / . / stran 26 . / Naš spomin	Kadar	te več ne bo, kadar zapreš oči, za tabo takih	A
stran 26 . / Naš spomin Kadar te več ne bo,	kadar	zapreš oči, za tabo takih sto in boljših se	A
nič izplahnil, iz nič nazaj v nič zakopan?	Kadar	ustaviš duhu stroj, kosti sesuješ v grobu črnem	A
doseže ‒ vnuk. . / . / stran 42 . / Epigon	Kadar	bom v tihi zemlji spal, in grob preraste gosti	A
globoko željan preroškega angela z neba. In	kadar	se zgrne nad mana krilat in vela poljubi mi	A
Tudi tvoje zorno lice, o mladenka, ocvete.	Kadar	na večer življenja brala boš iz knjige te, koliko	A
srce v življenja mladega nasladah bežnih. A	kadar	te zagrabi sreča kriva, ime izreci moje kdaj	A
»O sveti moj opravek!	Kadar	mini pokop, kaj bil sem ‒ eden stavek zapišite	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani