MARTA: Jakob! - Potrpite, prosim vas, ljudje, in pojdite.
RUDA: Kadar boste lačni, - tam so moje njive; mislim, da je ostalo še nekaj na njih. Zarad mene izpraznite lahko tovarno; jaz ne bom zahteval računov; skratka, - pomagajte si kakor si morete ...