nova beseda iz Slovenije
kislega dolenjskega vina. Cesar je pričel | jesti, | a jedel je s tako slastjo, da ga je bilo radost | A |
Drugače zapoje moja rumena! Cesar hoče | jesti! | In pri jedi ima še žival rada mir! | A |
so ravno pričeli luči prižigati: »Kaj hočejo | jesti? | Župo, meso in nekaj boljšega krompirja! | A |
pri sebi. »Govoriti se ne sme in morda se še | jesti | ne bo moglo.Pri jedi imam rad mir in čas. | A |
ume francoski, naj ne govorim! Tukaj bo dosti | jesti, | pa kaj mi pomaga, ko je na jedilniku vse francosko | A |
okrog mene, da naj te vzamem, ker vsi skupaj nič | jesti | nimate!« Postala je zelo neljubezniva: »Vesela | A |
»Tisto jutro sem bil tepen, to še veš. | Jesti | mi niso pustili in pes sem jim bil.Plačal pa | A |
Ko je vse zvedel, je bil tako jezen, da kar | jesti | ni mogel.Zdajci je poklical svoje ministronte | A |
Sedaj prični, Marija!« . / . / stran 289 . / » | Jesti | res ni sramota!Pa še vi dajte!« | A |
Odgovoril je: »Ne morem!« » | Jesti | ne morete?« se je začudila.»Morda ste bolni | A |
Drugikrat mi skuhaš tak čaj! Sedaj pa prični | jesti, | da se ne shladi!« Pričela je jesti. | A |
prični jesti, da se ne shladi!« Pričela je | jesti. | In jedla je s tisto živo slastjo, katero dajeta | A |
»Da bi človek le enkrat v letu mogel tako | jesti! | « si je mislil.»To je mladost, ki pač prehitro | A |
je kričal. »Bova vsaj videla svetnika klobase | jesti! | Do danes ga še nisem videl takega svetnika! | A |
človeško siromaštvo, ne da bi mogel pomagati! Slabo | jesti, | malo piti!In ženske ne smeš pogledati, naj bo | A |
niti teologije profesor Dagarin. Pričeli so | jesti | in pri tem je pater Angelo kaj pridno mlatil | A |
boste napravili, da bi pri moji mizi ne hoteli | jesti! | Prašiček ni bil prestar ne premlad. | A |
vendar še kaj jedli, Herr Vincenc!« je prosila. » | Jesti, | gospa, jesti pa še ne morem,« je odgovoril trpko | A |
Herr Vincenc!« je prosila. »Jesti, gospa, | jesti | pa še ne morem,« je odgovoril trpko. Ni ga več | A |
bode skuhana južina in z nami bodeta hotela | jesti! | Ti gosposki ljudje časih veliko snedo. | A |
mi je izgubila! Če je ne dobim, bom tepen in | jesti | mi ne bodo dali!« »Nisem je videl!« | A |
ker ni bilo nikogar, ki bi bil vreden časti, | jesti | pri isti mizi z vladarjem, kateremu so se ravnokar | A |
glavo v sobo ter vpraša Bogomira, če hoče kaj | jesti. | Odgovor, da mladi gospodar ničesar jesti neče | A |
kaj jesti. Odgovor, da mladi gospodar ničesar | jesti | neče, mu nikakor ni po volji. Govori nekaj o | A |
oj kje si doma!« Hišni gospodar sili družbo | jesti | in piti.Kjer se mu ponudi prilika, stiska roke | A |
lahkoživno: »Sedaj se malo pogrejem in kaj | jesti | mi dajte!Ali potem pridem takoj h kontesi! | A |
ti se vlačiš okrog postelje očeta, ki ti daje | jesti | in piti!«Potegnil me je za sabo in niti za trenutek | A |
Vprašala je: »Kaj bi rad jedel?« | Jesti | nisem hotel, ali ona je le tarnala, da skoraj | A |
Naju ni pogledal. Legel je na tla in zarjul: » | Jesti! | « Obe njegovi ženi, tako ciganka kakor druga | A |
Gospodar si mi bil, pa tudi prijatelj si mi bil; | jesti | si mi dajal in piti si mi dajal. Ali sem še | A |
smo ji ponudili, a ni hotela ali pa ni mogla | jesti. | Ko smo odmolili, je prosila, da bi družina odstopila | A |
svoje lastno življenje. Ali mala Agata je hotela | jesti | in le jesti.Svojo staro mater je pognala po | A |
življenje. Ali mala Agata je hotela jesti in le | jesti. | Svojo staro mater je pognala po svetu, da je | A |
Schwaiffstrigkh pa je veselo spregovoril: » | Jesti | nam boš dal, Izidor ‒ smo res lačni!Ta 𠆯lekte | A |
Hudo je živeti pod tako sramoto!« Moral sem | jesti | smokve, ali jih ni dobro jesti z visokim gospodom | A |
Moral sem jesti smokve, ali jih ni dobro | jesti | z visokim gospodom Škof se je suhotno zasmejal | A |
Če Agato obsodite, jih družina ne bo hotela | jesti; | pobijem jih ter zagrebem v gozd, kjer jih izkopljejo | A |
kakor pri svatovski mizi. Pa ni mogla veliko | jesti. | Le malo je okusila jedi, veliko pa je jokala | A |
Vipavi ‒ so mu lahko dali piti; kaj so mu dali | jesti, | ne vem.Celo uro je ostal milostivi gospod na | A |
jajec sem ji natolkel vanjo, da bi jih bil moral | jesti | sam rimski papež, če bi mu jih bili skuhali | A |
največji bolezni. Postavil sem skledo prednjo, ali | jesti | ni mogla.Najboljše prežganke ni mogla jesti | A |
jesti ni mogla. Najboljše prežganke ni mogla | jesti, | in ko je takisto težavno sopla, videl sem v | A |
sama kost in koža, skrb in molitev in delo ‒ še | jesti | siromak ne utegne in spati ne več, tako se žene | A |
pa jo zamujajo, češ, sam naj dela, kdor hoče | jesti. | « »Tudi sveti Pavel pravi tako. | A |
Šentvidci devali v nič; »če menihov ne bi bilo, še | jesti | ne bi imeli kaj!« »In bi hodili prosit | A |
Kaj ne bi oslabeli, ko pa človek ne more ne | jesti | ne spati vse te strašne, dolge noči.« »In proti | A |
toliko bolji in bi mogel na pot! Čeprav mu dajo | jesti | samo enkrat na dan, ‒ da ga le vzamejo pod streho | A |
pusti. Kdo ju bo varoval, kdo ocedil in kdo | jesti | dal, to je menda prav nič ne skrbi!« »Hm.Pa | A |
sta se stisnila v hrupno krčmo. In tu je bilo | jesti | dosti, piti dosti, da se je miza kar šibila | A |
tavaš tod, Brnadek ‒ ali ti nisem dajala zvesto | jesti | in piti in počitka in ljubezni in vsega, česar | A |
bolj bogatel in nasladno živel ob delu drugih. | Jesti | in piti, izprazniti črevo in mehur, nečistovati | A |
se v kočiji z gospodo peljati in pri gospodi | jesti. | «Okoli dvanajste ure tistega dne se pripelje | A |
je rekel, »se v kočiji peljati in pri gospodi | jesti | kakor še toliko tolarjev,« posebno ko je videl | A |
dobrega sladkega vina. Gospoda začne hitro | jesti, | Pavle pa debelo gleda in se noče k mizi usesti | A |
Svetina po imenu, on mi je vsak dan prinesel | jesti, | kar je sam pristradal, in mi je večkrat prestlal | A |
vse oblačilo je strohnelo, obutalo je strgano, | jesti | le toliko imava, kar pri dobrih ljudeh sprosiva | A |
reveže tistega kraja in jim ukazala dati obilno | jesti | in piti.Vse se je veselilo v gradu in zunaj | A |
Meni tudi ni nič treba,« pravi fant nadalje. » | Jesti | in piti imam, obleko mi napravijo, pri dobrih | A |
Svetinu delo dobro izpod rok, mu je dal dobro | jesti | in piti in oblačilo, zraven pa še vsak dan en | A |
vendarle žalosten, ni se mu ljubilo ne piti ne | jesti. | Tovariši so ga vprašali, zakaj je tako tih in | A |
tako da vsak želi umreti in komaj čaka smrti. | Jesti | dobe zjutraj malo in spet zvečer malo črnega | A |
kolišču naj jih pa Karp priskrbi, če jih hočejo | jesti. | Zakaj bi moral vse sam. | A |
razboli. Sédel je, segel po košaro in začel | jesti. | Trgal je z zobmi meso in nazadnje z njimi razdrobil | A |
zacvilil in zalajal. Jelen mu je vrgel nekaj | jesti | in se je najedel tudi sam.Nato pa je urno pognal | A |
Bil je upehan. Sinjeoka mu je ponudila | jesti. | Odkimal je. | A |
bo ujec spomnil tudi nanj ali ne. Hitela sta | jesti | in nista več govorila.Le Sivi Volk je včasih | A |
truden. »Hej!« je zaklical Kodrolaski, »imaš kaj | jesti | s sabo?« »Imam.« Sinjeoka je brž priveslala | A |
Kodrolaska sta spet obmolknila. Oba sta hitela | jesti. | »Kako pa je bilo te dni doma?« je čez čas vprašal | A |
napravljal, tako lačna. Mi Ščuka ni hotela dati nič | jesti. | Karp me je pa hotel tepsti.« | A |
so zares lačni. Saj med potjo niso utegnili | jesti. | Govorili niso skoraj nič. | A |
meso od kosti. Jelenu se pa nič kaj ni ljubilo | jesti. | Kar venomer je moral misliti na Kozorogovce v | A |
dodala h gosi v skledo. Bratranca sta pričela | jesti. | Jalan se je oziral naokrog, kakor bi nečesa pogrešal | A |
drevaku nazaj na kolišče. Privoščila sta si obilno | jesti. | Še pred temo sta legla in koj trdo zaspala. | A |
je Ostrorogi domislil, da bo treba tudi kaj | jesti. | Risa seveda je že zdavnaj opominjal želodec, | A |
gospodar Brkati Som za leno napotje, ki niti za | jesti | ne zasluži. Ostrorogi in Ris sta les obdelala | A |
Sol smo ti prinesli. Dolgo ti ne bo treba več | jesti | osladnega mesa.« »Ho!« se je razveselila Sinjeoka | A |
jedla precej drugače, kakor pa je bila vajena | jesti | doma na kolišču.Rib niso imeli kar nič nasušenih | A |
Le zdravja ni nič kaj trdnega. Pa ima obilo | jesti | in nihče je ne priganja k delu.Še nikoli je | A |
Počemu! Zverjad jih ne more | jesti. | Človek bi se pa niti živeža ne pritaknil, če | A |
hrena in ploščo podpepelnjaka. Jelen je pričel | jesti | in ni zinil besedice.Zorni pa je sledil s pogledom | A |
ležišča kakor pobiti. Od utrujenosti se vsem še | jesti | ni ljubilo.S prvim svitom so morali pa že spet | A |
ciljat. Zagrozil je mladcu, da ne dobi prej | jesti, | dokler si sam ne ustreli ptiča.Potrt je Piščalar | A |
znamenje, dobro znamenje, dobro znamenje. Obilo | jesti. | « »Vidim tuje drevake,« je spet spregovoril Jelen | A |
Otroci in starejši pa so hiteli lupiti in | jesti | nebarvana.Ta ali oni je bil prinesel s sabo | A |
završalo. Gospodinje so pripravljale obilno | jesti, | možje in mladci pa so se opremljali za na pot | A |
jeseni nazaj, bodo čez zimo z drugimi vred hoteli | jesti | močnik in podpepelnjak. In je Grčavi Brest priganjal | A |
so te tepli v življenju in skopo so ti dajali | jesti. | « »Ne!« je oporekala Zvedava. | A |
prinesel samo tebi. V našem rodu imamo vsi dovolj | jesti. | Celo sužnji, ki kopljejo nad Savo bakreno rudo | A |
meša in vliva in kuje, ne stradajo. Kar začni | jesti. | Vem, da si lačna.« | A |
svoje ljudi. Brž so razrezali ovna in hiteli | jesti | vroče meso. »Hrisá, hrisá. | A |
mladenka Zlatolasa Lipa. Oba sta molče hitela | jesti. | Oprezni pečeno ščuko, Zlatolasa pa meso, podpepelnjak | A |
mladec in mladenka opazovala otroke, ki so hiteli | jesti. | In Čopasti Pribi se je razjasnil prej bridko | A |
truden, da je padel na ležišče kakor ubit. Še | jesti | se mu ni ljubilo.Mošnjička z zlatim želodom | A |
odrezal dokajšen kos antilopinega stegna in pričel | jesti. | Mnja! | A |
Grede, ko je pripovedovala, je Črnoglavka hitela | jesti. | Postalo je temno. | A |
Kotorni, svoji prvi ženi, ki mu je ponudila | jesti, | je samo odkimal, da ni lačen.Bil je res potreben | A |
naokrog. Vzhodnjaki so segli po mesu in pričeli | jesti. | Nekaj časa je bilo čuti samo žvekanje ust. | A |
Usmrajenec! Sam nima svojim ljudem dati kaj | jesti, | pa živež oddaja tujcem.Naj si le zapomni, kdaj | A |
saj je imela sedaj z vsemi drugimi vred dovolj | jesti, | se je od materinskega zadovoljstva kar samo | A |
polovico za semnjarje pripravljenega mesa sami | jesti | in da vina ni bilo treba posebej za ta semenj | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |