Kopica mladih duhovnikov skoči v kot, in komaj so se dobro vrata za škofom zaprla, že pojo: »Preljubo veselje, oj kje si doma!« Hišni gospodar sili družbo jesti in piti. Kjer se mu ponudi prilika, stiska roke in, kjer le more, naglaša z veliko navdušenostjo, kako je srečen, da ga je knez in škof tako visoko počastil.