hudo (1.301-1.400)

strah božji, ljudi oplašil in vse razmajal. »E,	hudo	je bilo, hudo,« mu je tožil tudi Slabè, priženjeni	A
oplašil in vse razmajal. »E, hudo je bilo,	hudo,	« mu je tožil tudi Slabè, priženjeni gospodar	A
tramovje ni vidno pohabilo, samo prestrašilo prav	hudo.	»Saj mi ostane še desnica, da se bom	A
Opat se je otožno nasmehnil in mu povedal	hudo	novico. »Da vas res preženo?« je Trlepa	A
se zapodil proti domu. Vso pot mu je bilo kaj	hudo.	Prav mu je bilo le, da ga prva misel ne tišči	A
ali utajil.« Dolžitev nepoštenosti je menihe	hudo	spekla, vendar so se vsi molče vdali, da jih	A
bilo spet vse tiho. Buzeta je dogodek vendarle	hudo	pekel.Bal se je, da se ne bi ponovil s hujšo	A
samostanski družini. Menihom je vse to bilo	hudo	čez glavo.Nejevoljni in žalostni so se pripravili	A
Trlepu se je pogled obrnil v samostan.	Hudo	mu je bilo.Posebno za opatom in patrom Tončkom	A
vrtale so tudi do menihov. »Kako jim mora biti	hudo!	« so se mu oči meglile. Skočil je s skale	A
»Saj sem rekel,« se je neki mož odhrkal, »	hudo	je udarilo Trlepa: ne more več govoriti, kar	A
več govoriti, kar je otodile še hotel.« »E,	hudo	je tudi nam,« je še ta, oni menil. »Menihov	A
pobegnil odtod, če bi mogel.« »Kaj je tako	hudo	tu notri?« »Par noči prebijte, pa bote videli	A
se je razveselil kakor junak, ki je premagal	hudo	in grdo pošast. »Opomin je bil: ‒ nisem še zrel	A
rekel, je še zamodrovala: »Tele tihe sapice so	hudo	nevarne; pomladansko solnce je že marsikoga	A
Kaj se ti ne smili? Ali ti ni nič	hudo,	da tvoj sin gara v ameriških jamah?« »Nisem	A
je pomiloval uvideven sosed. »Za ženo mu je	hudo.	Saj mu je lahko.	A
Morda je že na potu. Kako mu bo	hudo,	ko bo našel samo materin grob! »Morda pa krivico	A
ti izbral ženo, ki bi seveda morala biti vsaj	hudo	petična, če ne iz grajščine?« »Kaj je morda	A
jo še dobil pri pravi volji, kajti postala je	hudo	izbirčna in taka, kakor tisti cigan, ki se je	A
silile vanj. Po dolgem času mu je bilo spet	hudo	kakor že dolgo ne.O, če bi otrok ne imel, bi	A
odpustil tega!« »O, tudi njegov oče je imel	hudo	trmo!« »Dà, že; pa saj se ta stvar ne da popraviti	A
Zdaj pa premisli, kristjan moj, kako more biti	hudo	meni, ki sem njen oče!Ampak, kje bi vzel?	A
dota mora biti, pa je! In tako se je nekoč	hudo	zamislil med delom.Na lopato naslonjen je gledal	A
so se mu vse trudne zmedle, strašno žejen in	hudo	otožen je postal. Počasi je šel proti krčmi	A
misliš, Brnadek?« »Saj bi šel, pa me je sram, in	hudo	se mi zdi, da pridem praznih rok.Da bi vsaj	A
so se mu debelile, kakor bi trudno nosil ali	hudo	trpel. Francka je sedela postrani, da ji je	A
svetovala žena. . / . / stran 121 . / »E, tako	hudo	ni.Jagodno perje bi pa res ne bilo odveč, Na	A
sebi se je zazdela nevredna tako dobrega očeta.	Hudo	ji je bilo, ker je spoznavala, da je začela	A
slutil nikoli. V tej silni zavesti mu je bilo	hudo	in težko, da bi se bil rad skril na konec sveta	A
ženi. Ko je bil neki večer posebno slab, se je	hudo	ustrašila in je začela ostajati doma.Posedala	A
sonce.« »Delo ob takem vremenu je pusto in	hudo;	premokro je in prevetrovno.« »Dosti jih je,	A
mehurja in se zagledal po dolini ob Témenici.	Hudo	mu je bilo, da nikomur na vsem svetu ne tako	A
Brezovca pridirjal sèl, svobodnjak Brezovšek da je	hudo	zbolel, Katarino bi rad še videl ... Nak, ženi	A
človek blizu štiridesetih let, pa samija ga je	hudo	hudo tiščala in na vso moč si je prizadeval	A
blizu štiridesetih let, pa samija ga je hudo	hudo	tiščala in na vso moč si je prizadeval, da bi	A
ne polja ‒ gledal je vase, strašno mu je bilo	hudo.	»O ljubi Jezus, kdaj sem se pogrešil grdo, da	A
živeti med njimi.« »Grajska gospa, pravijo, ga	hudo	ujeda; ni ji všeč, ker pije in ker rad katero	A
poišči in mu povedi: Gospodar Trlep ima v hiši	hudo	bolezen, gostov za zdaj ne more sprejemati.	A
Trlep je obstal na mestu in ni vedel, kaj bi;	hudo	pa mu je bilo tako, da bi bil lahko jokal kakor	A
dobro!« »Saj bi bil že šel, pa mi je od rok in	hudo	bolezen imam v hiši,« mu je začel praviti svoje	A
ko je gledal za patrom opatom, mu je bilo kar	hudo.	»Zakaj pater opat, ki je star in nadložen in	A
Brezovec pojdem prej.« Svobodnjaka Brezovška je	hudo	vilo.Ondan se je polakomnil srnjakov in zajcev	A
skrunil svetišče? A Trlep je klatežu verjel in se	hudo	bal.Vso pot proti domu so ga pestile skrbi,	A
Šumbregu in pestil graščakinjo Ano, prevzetno in	hudo	žensko. »Letina je lani bila slaba, tlačani	A
prijel: »Zakaj me nisi klical prej?« »Ali je	hudo?	« je ta drhté vprašal; po pravici se ni upal	A
letos se mu ni dalo zdoma. Katarina je bila	hudo	hudo slaba.Tako je velel staremu hlapcu, naj	A
letos se mu ni dalo zdoma. Katarina je bila hudo	hudo	slaba.Tako je velel staremu hlapcu, naj s pastirjem	A
klobukom na glavi je kričal: »Le sèm, kogar zob	hudo	boli: skoraj brez bolečin mu ga izderem do korenin	A
in ni kazno, da bo kaj dosti prida.« »Ljudje	hudo	trpijo,« je opat govoril, kakor bi prosil.	A
da nisem doma imel po stanu in da mi je bilo	hudo	in da sem te ljubil?« Adela je molčala in se	A
ne da do sebe, najrajši je sam. Ona je res	hudo	bolna, pa tega se je že lahko navadil.Še umrla	A
kaj je, se je zresnil in sočutno rekel: »Vem,	hudo	ti je, vendar je mati prav rekla: Vdaj se, moli	A
Ne bo več dolgo.« »Vdaj se, čeprav ti je	hudo.	Saj je še Jezus moral umreti.«	A
že begnile spet čisto drugam. »Grom Elijev,	hudo	bo, ko Pankracij zve!« se je že nekoliko kesal	A
opominjala: »Ora-at ‒ ora-at!« Doma je bilo	hudo.	Pastir je že davi tekel po vikarja.	A
skočila ven. »Brž, brž pokliči gospodarja ‒	hudo	je!« je velela Lizi. Ta je z dvorišča bušila	A
ki dogori. Trlepka ji je zatisnila oči ‒ oh,	hudo,	hudo je bilo na Trlepovini. Mrtvaški oder je	A
dogori. Trlepka ji je zatisnila oči ‒ oh, hudo,	hudo	je bilo na Trlepovini. Mrtvaški oder je v hiši	A
prestregel Adelo. Gospodu Ambrožu je bilo skoraj kar	hudo,	ko je zvedel, da spet sme med svet.Samostanska	A
je mislila žena; opatov opomin ga je vendar	hudo	ujedal.Sitno mu je bilo tudi, poslušati ženino	A
dam,« mu je naposled dopovedal. Lenki je bilo	hudo	pod očetno streho.Vsi so jo ujedali zaradi nesreče	A
sprevrgel!« Primožu je vendar bilo strašno	hudo.	Na Lukeževo je že prenesel vso beračijo pohišja	A
tiho ihtela v predpasnik; tudi njej je bilo	hudo,	iti odtod, koder je trpela z otroki in gospodinjila	A
prišel v mesto, sam ni vedel, tako mu je bilo	hudo.	Na trgu ga je srečal mlad plemič, Kozma Hohenwart	A
voziti učil starega vola?« Kopič je molčal,	hudo	mu je bilo, samstvo ga je tiščalo. »Vem, da	A
ni lepo, če je le v rokah dekel.« Pa tako	hudo	ni bilo.Liza je bila prav pridna in skrbna za	A
sicer pa je mehak človek.« »Rajnko je res	hudo	ljubil in lepo živel z njo.Bog mu bo dal srečo	A
Če bi mati še živela, bi njej potožila vse	hudo,	kar je že prestajala in kar bo nemara še morala	A
Kako se ti kaj godi?« je opat vprašal. »E,	hudo,	« je Trlep vzdihnil; »odkar ni več Katarine,	A
Trlep vzdihnil; »odkar ni več Katarine, je prav	hudo.	« »Nikar!	A
niso šle z njim. Peklo ga je, kaj Trlep plete,	hudo	skrbelo, kako bi zbogal Kostanjevico in Pleterje	A
Predolgo so pogrešali življenja na cesti in	hudo	žejni so že bili mestnega vrvenja. »Bogve, ali	A
Kako pa je to?« »	Hudo,	strašno hudo.Čisto golega so me vznak privezali	A
Kako pa je to?« »Hudo, strašno	hudo.	Čisto golega so me vznak privezali na hlod, obakraj	A
Kopiča. »Če njega ne bi bilo, bi ji bilo strašno	hudo;	zdaj ji je pa prav lepo.« »Kopič, kako bi ti	A
Ljubljani utrjujejo obzidje, vsi vedo, da bo kaj	hudo.	« »Da, bližnji tlačani so tudi že svoje stvari	A
knjige in rokopise spravimo kam!« Opatu se je	hudo	zdelo, zapustiti samostan. »Komu bi se mogli	A
njegovo pokoro!« »Z gospo graščakinjo bi bilo res	hudo,	« mu je pater Lavrencij pritegnil.»Ostanimo kar	A
svoje največje dobrotnike. Zato mi je bilo silno	hudo,	ko je veleplemeniti grof Ivan Turjaški, gospod	A
opomnil, pa vse trikrat zaman. Dasi mi je bilo	hudo,	sem se, pomneč svojih dolžnosti do samostana	A
»Kaj je?« ga je pater opat vprašal. »Prav	hudo,	pater opat: Turki so blizu!« »Kje?	A
Primskovška véšča jima je šarala naproti. »Jé,	hudo	bo, hudo!« je piskala.»Le kaj je Trlepu bilo	A
véšča jima je šarala naproti. »Jé, hudo bo,	hudo!	« je piskala.»Le kaj je Trlepu bilo, da je poslal	A
Za Primskovo skrbi in neumen ne bodi!« »	Hudo	mi je, ne morem pomagati.« »Nikar!	A
gradišču na Primskovem so jih Trlep, Kopič in Urša	hudo	skrbeli. »Turki so jih kje prestregli,« so se	A
Suhi Krajini in kočevski strani je moralo biti	hudo;	našim vasem se ni zgodilo nič.« »O, hvala Bogu	A
vendarle nikar ne: kuta ni zate. Kadar ti je	hudo,	moli, odleglo ti bo.Potlej se napij po pameti	A
beseda) I. Leta 1573 je bilo pri nas kaj	hudo.	Velika lakota je ječala po vsej deželi.	A
Ančko izbiti iz glave. »Da, taka žalitev bi nas	hudo	bolela,« je Trlep potlej vzdihnil.»Naša domačija	A
Marija še ni zapustila nikogar. Kadar ti je	hudo,	do nje se obrni, odleglo ti bo!« Janez je molče	A
nekoliko z uma, rada se nekako zamika in govori	hudo	čudne stvari.« Premolknil je in zamahnil po	A
in zamahnil po zraku, kakor bi hotel odpoditi	hudo	misel. »Toda vsako zlo dejanje učaka svojega	A
rokama si je pokril obraz in tiho zaihtel. »O,	hudo	je bilo, Boštjan, hudo,« je tolažila, »kriv	A
in tiho zaihtel. »O, hudo je bilo, Boštjan,	hudo,	« je tolažila, »kriv vsega tistega je bil le	A
ker gospodi prav nekrščansko privoščim vse	hudo.	« »Saj tudi mi, tudi mi!«	A
!« Meniška hvala je	hudo	čez glavo hrvaškima hodotajema. Če bo tlačan	A
ves je zlat in svetal ... Bog sam sedi na njem ...	hudo	se drži ... grmi in govori: Ne ubijaj ... ne kradi	A
In lotite se gradov! Vse	hudo	je z gradu, še vere vam grajski hudovernik ne	A
vidiš, pa te ljubezen ne bo razganjala tako	hudo	in boš laže čakal.« Fant je še enkrat vzdihnil	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani