Še nekaj bi bil rad rekel, pa ga je prehitela: »Molči in stori, kakor sem ti velela!« je rekla in šla. Starobitna domačija, polna nadloge in žalosti, je omrtvevajoče gledala za umno véščo, ki je tonila ob Témenici. Trlep je obstal na mestu in ni vedel, kaj bi; hudo pa mu je bilo tako, da bi bil lahko jokal kakor otrok. »O Marija, Mati božja, kaj bo, kaj bo?« je vzdihoval.