hudo (1.201-1.300)

ko je govoril o nesrečni ljubezni svoji! »	Hudo!	Malec skriva, kar se da.V svilo oblači ženske	A
ji moram tisto prinesti. In položila me je v	hudo	in močno tiskalnico!Vidiš, draga Serafina, meni	A
ženski, in kaj? Obstati si ni hotela, da ji je	hudo	dejala zavest, da je to pismo morda namenjeno	A
Zapisati moram, da je Valentin svoje učence	hudo	tepel in veliko za lase vlekel.Branje in pisanje	A
Nič ni bilo! Noge me bole in	hudo	žejo imam ‒ to je vse.« Nato je govorila sama	A
navada. Povedal sem mu, da je oče na Visokem	hudo	zbolel, da kliče Trubarja in če on ve, kje je	A
kateri je Agata služila, je smrt stare Pasaverice	hudo	presunila, in sicer zato, ker jim je deklica	A
gospod je sicer grenkih besed, a ne misli tako	hudo.	Vsaj prošt mi je pravil tako.	A
Emo Schwarzkoblerjevo?« Nehote sem zaječal: »	Hudo	je živeti pod tako sramoto!« Moral sem jesti	A
na obrazu sta se utrnili dve medli lučici.	Hudo	je stokal, nato pa se je uprl njegov pogled	A
graščine? In tudi ranocelnika ni, da bi mu obvezal	hudo	rano in ustavil življenje v njem.Ljubi Odrešenik	A
k njemu in se sklonila nad njim: mAli vam je	hudo,	gospod?l Spoznal jo je prècej in ji odgovoril	A
z ostrim nožem drezal v rame. Vzdihnil je: m	Hudo	trpim, Katarina, hudo trpim!l mNekaj bi vedela	A
v rame. Vzdihnil je: mHudo trpim, Katarina,	hudo	trpim!l mNekaj bi vedelal ‒ in obraz obrne od	A
kolo trlo Mrakove može iz Zale!l mNi ne tako	hudo,	ne,l odvrne babica; mčula sem, da jih sedaj	A
Ali jaz sem prebil vse, in če je že bilo tako	hudo,	da sem menil: zdajci poginem, pa sem malo premislil	A
Kam pa z otrokom? Vsakomur je	hudo,	če je v taki stiski, najhuje pa ženski, kadar	A
te je tepel?l . / . / stran 112 . / mOh, pa	hudo!	l zajokala je. mIn stradala si in hudino si preganjal	A
svatovanje ter svojo hčer pahnil v nesrečo.	Hudo	mi je bilo, da sem moral pogledati proti Blegašu	A
tistem samotnem otoku, malora, Robi! Kako je bilo	hudo,	pa se nisi cmeril kot mila jera!« »Ko pa mi	A
odpeljejo ... v norišnico?!« »Saj ne bo tako	hudo,	ubogi poštar.Ko se enkrat navadiš, se ti bo	A
Boš videl. Meni je še vedno	hudo,	da so me odpustili.Z doktorjem Šokom sva se	A
Kje so vsi??« »Ja, verjamem, da ti je	hudo.	Ampak ‒ razen če ne želiš, da ti lažem, kar tudi	A
brata smejala. »In ki je zelo strog gospod in	hudo	zatira cestni rop, da bi varoval tovornike in	A
Kaj sem se ti zameril? Veš,	hudo	bi mi bilo po tebi, Štefan.« »Nič.	A
Hostnik je strašan velikan, grozansko kosmat in	hudo	močan.Živi v hosti in jo varuje, goni zveri	A
pomenkoval s pridnimi prijateljicami. »Kajne, na	hudo	uro kaže, pa ste pribežale domov?« jih je ogovarjal	A
bi bila enaka na oba kraja.« »Kaj ti ni bilo	hudo	za čebelico?In je človek, čeprav malopriden	A
bližali. Pot po zadnjem počitku jim je bila	hudo	nespešna, dež jih je zadrževal in mrak jih je	A
Mihaelu in počenila ob njima. »Tujca sta, najbrž	hudo	ranjena, pa živa še,« je mrmrala. »Ali je še	A
trd udarec po glavi. . / . / stran 79 . / »	Hudo	si jo dobil, pa izlizal se že boš, če me boš	A
prišel gor, so hlapci baš prinesli Zlebora.	Hudo	se je prestrašil. »Preveč sem ga, ubil sem ga	A
Somrak je obrnil pogled vase in mu je bilo	hudo,	da je bil v oči ves rosan. Menihi so prišli	A
ujamem več. »Le pomni me, stiški samostan bo še	hudo	imeniten med nami!« je Ditrik prerokoval.»Ti	A
pomagali pri zidavi.« »Kaj se vam ne bi zdelo	hudo,	če bi človeka vzeli z domače zemlje?« ga je	A
vzeli z domače zemlje?« ga je Majnhalm tipal. »	Hudo	in nečloveško, če bi se zgodilo brez njegove	A
pohabil jih bom!« se je dušal sam vase. O,	hudo	mu je bilo, da ni moči povedati.Pa nobena bolečina	A
stisko, se je mogočnemu gospodu potegnil obraz in	hudo	zmračil. »Višenjski bi morali močno kaznovati	A
vprašala brez pomude: »Ali je Henriku res tako	hudo?	« »Mislim, da ne.	A
odgovor se ji je zataknil. »Jelena, ljubim te,	hudo	bi mi bilo brez tebe!« jo je snubil. »Sami pravite	A
»Kaj bi dejali tlačani, se bojiš? A kako	hudo	bi se zameril Ostrovrharju in Zofiji, na to	A
najboljši delavec. . / . / stran 196 . / To je	hudo	ujedalo vse druge.Mihael se ni menil za to.	A
še to nesrečo nad nas in bodi preklet za vse	hudo	iz tega!« »Zaupam Budislavu in verujem, da bi	A
gradove in opogumil tlačane!« je rekel in se	hudo	ustrašil Trlepovih pomislekov. »Kako si še neumen	A
»O, svet o njih ve veliko hudega!« »Vse	hudo	verujete, stric, tako, kar je res, in nemara	A
je do menihov vedel v Šentvidu, in ga je bilo	hudo	sram; še zahvaliti se ni mogel, kakor bi se	A
pripovedovala o tekmi na Ljubljanici, je bilo Hotimiru	hudo,	da ni bil tam. Nagrada bi bila prav gotovo njegova	A
pravičen bodi pri meri in vagi, če ne bo zate	hudo	hudo!« »No, no, ne bo, ne bo!« se je krčmar	A
pravičen bodi pri meri in vagi, če ne bo zate hudo	hudo!	« »No, no, ne bo, ne bo!« se je krčmar obrnil	A
domačih česnil tačas v Stehanu, je bil tlačanom	hudo	gorak. Višnjani so baš otavo sušili na travnikih	A
Vendar bi se Hotimir bil najbrž zaletel res prav	hudo	in spet sprl z gradom, pa ga je Živka umirila	A
potrebuješ že danes in jutri, ali bi bilo to res tako	hudo?	Kaj nisi grešil sam, ko si od dela, ki se mudi	A
ti je pridirjal Urhov sèl in mu izročil tisto	hudo	pisanje.Sprva je od presenečenja otrpnil, potlej	A
Samo Ema mi je v mislih, ker vem, da bi se ji	hudo	užalilo, če bi zvedela, kaj si takle grajski	A
da je mladih delavcev, ki so šli nad Ogra,	hudo,	hudo manjkalo. Zdoma ni hodil nikamor, kar posamotar	A
je mladih delavcev, ki so šli nad Ogra, hudo,	hudo	manjkalo. Zdoma ni hodil nikamor, kar posamotaril	A
da nam je le bolj Hartvik sam prizadeval vse	hudo!	« Tudi pater Konrad, še zmerom pogosten obiskovavec	A
pomagati tudi onemu!« Henriku je bilo vso pot	hudo,	kakor da gre na pógreb, in je malo manj ko molčal	A
»Kdaj bodo oklici?« Neža se je	hudo	ustrašila. »Kaj to mar vam?« jo je popala tudi	A
posnemati tudi še drugi ... Naj spozna, kako	hudo	je grešil, in skesati se mora in popraviti,	A
- pa je dobil tak odgovor, da vam preti vse	hudo	...« »Ha, kdo nas je pričrnil?« je star	A
bil storil, kar je storil ... Za vsakomer mi je	hudo,	za Trlepom, čigar rod je vse veke bil samostanu	A
se je prior oziral, »v vinskost skriva vse	hudo,	kar ga tišči.« Vrbičev gospod, iz teh	A
govoril, »se smeje vsemu. Bolan je najbolj ali pa	hudo	zdrav, sam ne vem, kaj bi rekel.Veš, Trlep,	A
čez ramo in pojde - svet je velik.« »O, to bo	hudo.	« »Nič.	A
čakajo.« »Za vami, pater Antonij, nam bo res	hudo,	« je Trlep govoril že ves mehak. »Z vsakomer	A
bil potrt in žalosten, ko se je vrnil domov.	Hudo	mi je bilo, rad je imel Nežo. »Kaj neki	A
Trlep je vedel prav. Neži je res bilo	hudo,	ker Franceta ni bilo več blizu.Z objokanimi	A
mar. »Meni, oče, ni več živeti, tako mi je	hudo,	« je hlipala. »Otrok neumni!	A
in bolj, da je že ves hud prišel v Stično. »	Hudo	je s Trlepi,« ju je opat nekoliko pokaral.	A
ga je opat mirno pogledal, »in da ji je tega	hudo	žal.« Francè je zardel in pobesil glavo	A
je zardel in pobesil glavo. Jezen je bil, a	hudo	hudo mu je bilo za Nežo, ni in ni si je mogel	A
zardel in pobesil glavo. Jezen je bil, a hudo	hudo	mu je bilo za Nežo, ni in ni si je mogel izpuliti	A
koliko dobrih in poštenih vodnikov si zredi.« »	Hudo	je, da gimnazija v Novem mestu hira bolj in	A
poželkom ženó za blodnimi nauki novega časa.«	Hudo	mu je, da bi se jokal. In v tiste najhujše	A
topoglavim tlačanom in samogoltnim graščakom.	Hudo	je z Gabrovci, še huje s Stičani, prav sitno	A
obraz mu je bil teman. Trlep je opazil in je	hudo	zameril. »Kaj mu je storil otrok, da ga še pogledati	A
»Kaj veš, da je ne? Pa tudi sama se	hudo	pokori za tisto žlobudravost.« »Brez	A
iz naših krajev, kajne, Poberè?« Pobereta je	hudo	poparilo, nobene prave ni precej vedel ziniti	A
»Saj ti še povedati ne morem, kako je revi	hudo.	« »Eno samo lepo besedo naj bi mi bila	A
brska in milo kokljà kakor koklja, ki se ji	hudo	mudi na gnezdo.« »Polona ni vešča, na	A
gledal hudega Kuralta, »saj gospod ne misli tako	hudo.	« Klanec se je stegnil na položno cesto	A
Da Jeniča že ženo v mesto in da je zvezan in	hudo	raztepen in razkuzman ... Dijaki so umolknili	A
plahimi mislimi. »Če je tako, bo še prebito	hudo.	« Pil je, kolikor so mu dajali, pa veselja	A
Saj je proštov. A prošt sam mu je že snoči s	hudo	kaznijo izgnal hudiča, ki mu je preveč grel	A
misli so iskale sinova, ki ječita in trpita vse	hudo	v grajski ječi, srce mu je uklonilo napuh in	A
Sotečan upal pripreti stiška tlačana, ga je vendar	hudo	vznejevoljila. Trlep je povedal vse	A
Pljuski. Pri Pljuskarici so postali in ji s	hudo	novico dali tàko po srcu, da je kar omahnila	A
revideti?« se je še domislila. »NIsmo; saj ni tako	hudo,	kar pomiri se, Pljuskarica.« Pa se ni	A
glavarjev tintomazec je še tu, do vraga bi bilo	hudo,	če bi zvedel tudi to. »Saj si mu nemara	A
mu je Matevžek skočil naproti. »Kaj je tako	hudo?	« se je starček ustrašil. »Slabetu morda	A
bi ji složno pomagala, pa je pater zdravnik	hudo	pogledal in obe zapodil venkaj. »Zunaj	A
»Kaj pa je, ljuba?« »Ali te še	hudo	boli, Slabè?« mu je pater položil roko na čelo	A
se z Matevžkov tiho pomeknil venkaj. »Ali je	hudo?	« je v veži predenj omahnila Pljuskarica in si	A
Pljuskarica in si z rokami pokrila obraz. »	Hudo	bo, če ga boš motila in plašila.Na miru ga pusti	A
»A kaj bo zdaj? Oblast vas utegne	hudo	hudo pricvrkniti, posebno pa tebe, Trlep, ki	A
»A kaj bo zdaj? Oblast vas utegne hudo	hudo	pricvrkniti, posebno pa tebe, Trlep, ki si jim	A
in storil tako. Patru opatu je ob srcu bilo	hudo,	da je kakor z uma taval po samostanu in po polju	A
Trlep je molčal.	Hudo	mu je bilo za dobrimi menihi in preveč starih	A
staro gnezdo se je skoraj razlezlo. Trlepu se je	hudo	tožilo po Tonetu in Francetu, da je skoraj pozabil	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani