Sodnik ni ostal dolgo sam v zadnji sobi. Začetni prolog nocojšnje besede, katerega je govorila mlada gospodična, bil je komaj gotov in glasnemu plosku še ni bilo konca, ko pride naglih korakov v sobo k sodniku črno opravljen gospod, držeč v eni roki par belih rokavic, v drugi pa stisnjen klak. »Izvrstno je bilo to, gospod sodnik!« kliče že sredi druge sobe, ugledavši sodnika korakajočega mimo vrat.