glas (1.201-1.300)

raportu.« Kolikor je dopuščal hripavi in izpiti	glas,	je govoril z zanosom, da bi vsi vedeli, kako	A
zabavala vso družbo. Pojoč se je zdel njen srebrni	glas	in vsi so utihnili, ko je izpregovorila. Človek	A
izpregovorila. Človek bi vgriznil v ta melodični	glas	in v opojno vonjavo rosnega jutra.Njeni volji	A
Ljubica. Iz kuhinje je bilo slišati bobneči	glas	nadporočnika Buzduge; gotovo je pravil nekaj	A
Kakor bi nekaj veleval, takšen je bil njegov	glas.	Nekaj ponosnega, krepkovoljnega je zvenelo iz	A
v temna pobočja planin. Zvonek je bil njegov	glas,	neustrašenost in prepričanje je odmevalo iz	A
Vilar je potrkal. »Kdo je?« je zahreščal pivski	glas	gozdarjev. »Jaz sem, inženir.	A
je udaril tjakaj. Izkušajoč potlačiti neznani	glas,	je nerodno dejal: »Ako ugodno, gospod inženir	A
disciplino ‒« »To vam je rekel paznik, čigar	glas	pri meni ne velja. Sem vam že razložil, o čem	A
zazeblo na duši ob človeku, o katerem gre tak slab	glas	po okraju.‒ Morda je on provzročil, da so kmetom	A
zaslišal iz sosednje sobe Bierkopfov hreščeči	glas:	»Sit pes tudi na zvezde laja.Hahaha!«	A
njih dušah svetiti na prvem mestu, njih srca	glas	bo govoril v teh jezikih.« »Drr-drr ‒ kaj pa	A
se je odzval zdajci iz pritličnega okna nežen	glas,	ki se je mehko dotaknil Vilarjevega čuvstva	A
na stran in mu je takšnih povedal v uho in na	glas	‒« Katica se je zopet ozrla, a onih dveh še	A
sladko melanholičen, globok, zapeljiv; njen	glas	nežen, opojljiv in prost, ni bil tako prisiljen	A
se je zdajci zaslišal nad njima tenak ženski	glas.	Vilar se je presenečen ozrl kvišku, kjer mu	A
se je oglasil zdajci poleg njega pojoč ženski	glas	in že je predstavljal Bajić svojo mater, čilo	A
V Vilarju je zavrelo. Na ves	glas	je zavpil: »Gospod nadporočnik, takšnega trpinčenja	A
treba ubiti!« je zadonel tedaj globok, zvonek	glas	v vežo.Vsi so se prestrašeni ozrli: pred vhodom	A
trdil Atif. Takrat se je po Tuzli raznesel	glas,	da so se ob Oskovi pojavili razbojniki.Ob takih	A
planini zažgal; sam je ubil svojo ženo.’ Toda na	glas	ni hotel nihče tega povedati, tako so se bali	A
posebno pa še Bobojedca, ki je imel prikupljiv	glas	in je bil zelo zgovoren. Vprašal ga je, se li	A
mu i jaz pomagal. Ko je bil spoznal moj lepi	glas	in mojo nadarjenost, je prigovarjal roditeljem	A
stran 354 . / je uvaževal samo njen dražestni	glas	ter čutil tople pritipe njenega razkošnega telesa	A
Zdajci se je razdal iz onega okna moškotrd	glas,	ki je, kolikor mogoče raznežen in oslajen, obljubil	A
moški so obstopili guslarja, ker starčev ubiti	glas	ni bil daleč slišen.Tudi Vilar, ki je sedel	A
zasedene po starih ljudeh iz Pilića, prvi in na ves	glas	zakričal v družbo: »Bežite, pravoslavni ljudje	A
Ko je Vilar zaslišal iz gruče ljudi Perov	glas,	se mu je približal. Mož mu je bil zaradi svojega	A
Zalomila je z rokama in razdal se je njen ihteči	glas:	»Moj brat ni skrival orožja.Odkrito ga je nosil	A
hotel nekaj odgovoriti, no razdal se je proseči	glas	Vazkov.Deček je ves čas migal z očmi, ker kruto	A
zavezali, vse so tako uredili, da se njegov	glas	ne more zaslišati iz puščave.Ako se Pero Mušić	A
opravilo. Toda temu bi se protivil ljudski	glas,	takšna skrb za zapuščeno deklico bi ga spravila	A
časa v goltanec, da je začel naposled na ves	glas	deklamirati »Krst pri Savici«. Tudi popoldne	A
adjutant za napitnico. Skraja je bil njegov	glas	meketajoč in jecljav, potem se je okrepil in	A
k njemu, In slišala je kakor v sanjah njegov	glas:	»Zakaj nismo ostali zunaj? Čemu smo šli na zatohli	A
razprostrtih kocev poletel v gorske stene petelinji	glas:	Kikeriki! ‒ na zadnjem zlogu podaljšan in končajoč	A
neravni plošči, tako zvonko se je tresel njen	glas	in Bajić je bil vesel, ker ga je spomnil njenih	A
srebrni zvončki. Čudno je bilo slišati takšen	glas	v takšni samoti. Bierkopf je pojasnil, da ono	A
mogla dalje. Vilar ni vedel, zakaj ji zamira	glas,	ali od grenkega ganotja ali od sladke razburjenosti	A
stoječ pri konjih. Zaslišala sta njegov raskavi	glas	in drsajoči korak, ki se jima je bližal izpred	A
določila za dvoboj, na kar je pl. Merks dvignil	glas:	»Gospoda, slišala sta določila, kakor so se	A
bliže k Vilarju. Oduren in hreščav je bil njegov	glas.	»Dajte si dopovedati, gospod inženir, da vi ne	A
je deček zrastel, odkar ga ni videl; njegov	glas	se je izpremenil, okrepil se je: prijetno se	A
nam precej druga,« je kliknil Batinić na ves	glas	in dvignil desnico. »Kdo bi zvišal?« se je iznova	A
Kdo bi zvišal?« se je iznova zaslišal gromki	glas	iz ozadja. »Nu,« je odgovoril Vilar, izkušajoč	A
Vilarja je presenetil njegov prepričevalni	glas	in pa pravilno izgovarjanje besed.»Tu se nam	A
zakrivila. To je pusto tukaj, to je grozno,« je na	glas	ponovil svoje misli. »Povesila sta brke kakor	A
korakov med vejevjem, je slišal Konjhodžićev	glas,	ki je viknil: Padišahim, čok jaša!*In slišal	A
Vazkovem zdravju. Hotela je izzvati njegov	glas,	da bi govoril samo njej in bi iz njega spoznala	A
tudi v mestu dal ljud . / . / stran 710 . / ski	glas	širokega duška.Ko se je pripeljal Bajić v spremstvu	A
vojaška patrola. Izza nje se je zaslišal bobneči	glas	nadporočnika Buzduge.»Lahko noč, gospod inženir	A
izpregovoril, trdo nemško besedo sicer, toda	glas	je bil tisti, za katerim bi bil šel Vazko bos	A
in Vilar je ostolbenel, spoznavši Miloševićev	glas.	Toliko je bilo njegovo strmenje, da je preslišal	A
knjigah in se je na mostovžu zaslišal zvonki	glas	sosede, kakor izzivajoč na pomenek in pogovor	A
moje misli vselej, kadar sem slišal njen mehak	glas	pri Gregorki, zavrnile na njene globoke oči	A
Ivanka, katero je minilo prejšnje koprnenje, a	glas	se je še tresel.Njena nožica je zdrknila z durinega	A
zaslišal iz sosednje sobe star, hripav in zadušen	glas.	»Precej, precej, mati!« je odgovorila	A
so ji trepetale in vedno se ji je še tresel	glas.	»Oh -,« je dejala obrnjena z vsem telesom	A
je zopet izza duri zategnjen, nekak umiljen	glas,	kličoč Ivanko.Deklica se je obrnila v duri.	A
napel ter namrgodil šobo tako, da sem se mu na	glas	posmejal. »Ali si bil že kdaj pri Vahovih	A
Aaa! Odjeknil in zahreščal je hripav	glas,	obenem je zaškripala v sosednji sobi miza tako	A
»Da.« Oba sva se na	glas	zasmejala. »Toliko ti povem, prijatelj	A
vgnezdila v domu, že sva začula Vahuljin zvonki	glas:	»Rada bi videla, ali pride moj denar na dan	A
je miril Vah. »Kaj?« se je zaznal zopet njen	glas.	»Da bi se pa ti ljudje mastili z mojim denarjem	A
k počitku, ko se je zdajci zaslišal Ivankin	glas	in ta glas - o tem nisva mogla dvomiti - je	A
ko se je zdajci zaslišal Ivankin glas in ta	glas	- o tem nisva mogla dvomiti - je prosil, klical	A
Gregorka. Obenem se je razdal milo proseč Vahov	glas:	»Po Kurji želodček teci, Lenka - po Kurji želodček	A
povem, da pojdem tudi jaz tožit in da tudi moj	glas	nekaj velja, zaleže in odrine!« Tako	A
oženil se še nisi?« je vprašal mehak, gibčen	glas	onkraj pregraje. »Hm,« zažuborel je	A
onkraj pregraje. »Hm,« zažuborel je trudno drug	glas	skozi smotkin dim, »ne še in se ne bom več!	A
skozi smotkin dim, »ne še in se ne bom več!« Ta	glas	je bil trd, rezek, starikav in kakor bi donel	A
Trden si še in tudi ne prestar!« je dejal zvonki	glas	s sočutnim poudarkom. »Zamujeno, zamujeno	A
Zamujeno, zamujeno!« se je odvalil starikavi	glas.	»Nič ne de, še bolje tako, vrag poberi	A
bolje tako, vrag poberi!« je vzkliknil zvonki	glas.	»Tudi jaz se ne maram nikdar ženiti.	A
Vse noči, vse noči -« je pričel zopet starejši	glas.	»O, še!	A
Kukala jim majka!« je pritrdil nervozno zvonki	glas.	»Seveda je bila tudi nekoliko ošabna	A
Oh, oprostite, milostiva - sem odgovoril in	glas	se mi je tresel - Vi ste me ogovorili, pa sem	A
zasluži cesarski red. Zapovedujoč je bil njegov	glas,	njegove obrvi žugajoče, razježene.Potrepal je	A
prvem nadstropju in razdal se je pretresljivi	glas	Gregorke.In tako se je razvnela gospodinja:	A
hitro odgovoril in nekako ljubo je zvenel njegov	glas.	Srčno je brskal z raskavo brezovo metlo.	A
« Povedati je hotel še nekaj, ali	glas	mu je zastal v grlu. Umolknil je, oči so se	A
te ... gura suha!« se je začul nemirni Petrov	glas.	Zdelo se mi je, kakor bi bila metla trdo švignila	A
Jaz vama že pokažem!« Ta	glas	je bil mečji, niti polovice prejšnje zlosti	A
bila pred vrati. Ali zdajci se začuje tujčin	glas:	»Hvaljen bodi Jezus Kristus!«‒	A
Zdajci je zahrkal pri tretjih vratih raskav	glas.	Binderica je stala zopet na hodniku.	A
bil stopil Žakelj v našo sobo, zavpil na ves	glas:	Abtak! ‒ kar se spodobi samo pri vstopu častnika	A
« Po kratkem premisleku sem pišoč čital na	glas:	»Ta novica me je močno užalostila, ker hudo	A
zarezgetalo žrebe na dvoru pred Čajževo hišo. Na tak	glas	sem hitel iz konjušne.Na dvorišču je stal Šimen	A
poslednje besede je zahihikal mlad, tekljajoč	glas	za nami.Obrnili smo se in zagledali Marico,	A
pametnega in premetenega. Samo enkrat je poslušal	glas	svojega srca in ne pameti, in že se je tako	A
odločnostjo, ki premaga vsak notranji boj. Njegov	glas	je bil oster in izrazovit in zaničevanje je	A
/ stran 73 . / more načeti. Berite torej na	glas,	da bomo tudi mi vedeli soditi po pravici!«	A
dejal: »Tudi ene ure ne bom več zvezdogled!«	Glas	o Copatkovi kravi pa se je raznesel po svetu	A
»Turkom prepovedana pot!« Še se je oglasil	glas:	»Ne bodimo zajci!Napišimo: »Strogo prepovedana	A
/ stran 31 . / Pa je pridigar dvignil svoj	glas:	»Rivsi, rivsi et rovsi, bik je v županovem	A
Stopil je iz hiše. Razločil je	glas	policaja: »Župan, župan, pojdi semkaj!Ujel sem	A
tujca zaneslo med Butalce, vsak jih je hvalil na	glas:	»Gnoja da imajo dosti in dober koruzen kruh	A
ti jih lahko napravi volk, krvoločna zver!	Glas	o tem volku se je jadrno raznesel po vsej tepanjski	A
vrnil v Butale in mu je v junaških prsih tako na	glas	tolklo srce, da mu ni bilo treba bobna.Pa je	A
razpasla pošast pa je tudi Lovru Joviću prišel	glas:	Hajdi, brate, treba v vojake! Ni se upiral,	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani