nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 2005, poved v sobesedilu:
Vprašanje je, ali je na freudovski način težko slikati. Odgovor bi bil, da pravzaprav ne; Freud ne slika nečesa, kar bi bilo šokantno; človeka ne deformira, ampak ga zgolj postavlja v močnejši ekspresionistični izraz, kar pomeni, da ga ne polepša, mu ne drži zrcala, ampak ga jemlje v njegovi vsakdanji pojavnosti; neskritega, neobdelanega, nepozerskega (razen v nekaj portretih znamenitih ljudi iz angleške družbe); njegov človek je nag, ker se zaveda toplote ambienta, je kot v embriu prvobitnih razpoloženj in še nezavednega, kot da še ne bi bil rojen, a je hkrati že odrasel. Sam sebe reflektira kot razgaljeno samoponujajoče se bitje, kot da bo pričakoval od obiskovalca razstave nekakšen voajerizem, nekakšen sram med obiskovalci samimi, ko se pojavijo skupaj v sobah z nagci in čutijo ali gledajo, kako na slike gleda nekdo poleg, kako reagira ...
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani