dolgo (201-300)

Uvod Valjhún, sin Kájtimára, boj krvavi že	dolgo	bije za kršansko vero, z Avreljam Droh se več	A
malo vam jedila, bratje! hranim, branili smo se	dolgo	brez podpore, kdor hoče se podati, mu ne branim	A
trenutek, je bil in je minil, a bo še	dolgo	v meni netil odmev tega utripanja. ZA	A
utrujena roka, črna ptica na beli odeji, že	dolgo	prhúta. A z luno se prikrade tvoja,	A
stran 23 . / V MOJIH ZENICAH Kadar te	dolgo	ni bilo, se vrata za špranjo odpirajo,	A
vrbami - to je prvi fant moj plašni, ki že	dolgo	v zemlji spi. DOLGO, DOLGO IN TESNO Zate	A
že dolgo v zemlji spi. . / . / stran 33 . /	DOLGO,	DOLGO IN TESNO Zate imam veliko imen in	A
dolgo v zemlji spi. . / . / stran 33 . / DOLGO,	DOLGO	IN TESNO Zate imam veliko imen in v sanjah	A
in včasih topo zaskeli okrog srca,	dolgo,	dolgo in tesno. Zdaj govorim ti z	A
včasih topo zaskeli okrog srca, dolgo,	dolgo	in tesno. Zdaj govorim ti z lažnivo	A
predragi, v temi sem sama in s teboj,	dolgo,	dolgo in tesno. PAVI So pavi v tej	A
v temi sem sama in s teboj, dolgo,	dolgo	in tesno. PAVI So pavi v tej pokrajini	A
Gladka, lagodna in polna strasti je	dolgo	ob meni krožila, pred svitom se v	A
-	Dolgo,	dolgo je študiral božje stvarstvo modriján	A
- Dolgo,	dolgo	je študiral božje stvarstvo modriján;	A
postíl. In skupaj bi molíli vso tího,	dolgo	noč; in od ljubezni božje vnét bi vsaki	A
blestečo, pozlačeno krsto, glej pogrebcev	dolgo,	črno vrsto; in ženica vsaka bridko joka,	A
nama s prošnjo srečo.“ ”Kaj bi, Sihem, rad še	dolgo	živel v upu večnem in pa v večnem strahu	A
duša tvoja, da si moja in le moja. In vso	dolgo	noč sem gledal, kaj mi listek je povedal	A
spet, oj spet žaluj! . / . / stran 224 . / OJ	DOLGO	JE, ODKAR SEM ŠEL Oj dolgo je, odkar sem	A
OJ DOLGO JE, ODKAR SEM ŠEL Oj	dolgo	je, odkar sem šel in spet sem pred tebój	A
ho vedel, kaj ukàz je Alahov in tvoj.“	Dolgo,	dolgo misli sultan, misli in molči, a	A
vedel, kaj ukàz je Alahov in tvoj.“ Dolgo,	dolgo	misli sultan, misli in molči, a potém	A
prelepa je točajka tam. ”Oj ljubček,	dolgo	je že tega kar bil si zadnjikrat pri nas	A
zakajeni beznici človek, ki je spremljal mene tako	dolgo.	To so bile sanje, ki sem grešil v njih.	A
... ”Oj ljubček,	dolgo	je že tega, kar bil si zadnjikrat pri nas	A
zore molil si, Kongfutse! A da molil si vso	dolgo	večnost, ne priklical bi nikdár ideje,	A
hipu tistem Bog začaral urni čas: vso	dolgo,	dolgo večnost pri tebi bil bi jaz. OTOŽNOST	A
tistem Bog začaral urni čas: vso dolgo,	dolgo	večnost pri tebi bil bi jaz. OTOŽNOST	A
da ne izvedó ljudjé. Tu je ona ... ”Ah, kak	dolgo	vídel nisem Vas ...“ In zasmeje se Helena	A
prosim vas, molčíte, da ne izvedó ljudjé ... ”	Dolgo?	... Škoda!	A
vrtela. Vendar sodba ne obeta, kar je upal	dolgo	vsak. Ko se blíža hládni mrak, že sedé	A
Matjáž stojí s prelepo zlato krono. Oj,	dolgo	je pod goro spal, danès je svojo vojsko zbral	A
vojskó izgine kakor sèn pod njó, da spí vso	dolgo	večnost. BOLNIK	A
hotenji, ki so v tebi že od nekdaj in bodo s tabo	dolgo	še potem ‒ ko odraslo je poslednje bitje, ki	A
stran 32 . / On človek je z belimi jetri, in	dolgo	in dolgo tak človek živi, oženi se dostikrat	A
/ On človek je z belimi jetri, in dolgo in	dolgo	tak človek živi, oženi se dostikrat, dve on	A
Kak v mrazečo to samoto jasen plava glas!	Dolgo	sanjal si, oj skoraj vzide sonca zlat obraz	A
NOČ Mesec gre nad goro, gledal bo na zemljo	dolgo	vso noč. Ej, mesec gori gre nad gore in vode	A
samostan? Kdaj v srcu mi šele zbudi se tak	dolgo	že mrtva radost? Kdaj mi sonce vzgori, razžari	A
. / stran 25 . / Romanska Poj, le poj mi	dolgo	pesem o Mariji tožni z mečem, dolgo pesem, kmečko	A
le poj mi dolgo pesem o Mariji tožni z mečem,	dolgo	pesem, kmečko pesem, čul sem jo, jo čuti še	A
navdajajo, trpeti, vdati se mora! Ne bodeš več	dolgo;	oči govorijo, da bodo brez tebe nam setve zorele	A
Drobna grlica to za pečjo, ki vzbujena kramlja.	Dolgo,	dolgo ne pride še dan, spi zemlja, čuj, spi	A
grlica to za pečjo, ki vzbujena kramlja. Dolgo,	dolgo	ne pride še dan, spi zemlja, čuj, spi svet prostran	A
levi nogi, potem odhitim v usta. Ne zdržim	dolgo	na enem mestu. Rad tavam po udih in organih	A
prosiš kruha ‒ on ti daje kamen; kaj ti še dosti	dolgo	ne slepari? Bog te odreši tega zlega ‒ amen	A
zdaj jeli vsi samí so k tebi teči; kako še	dolgo	boš za nos jih vodil! X »Zet«, tudi tí si	A
zelení. Ni čudo! saj me je obiskala Ljubezen čez	dolgo	časa spét; Ljubezen pa je seboj pripeljala Zelenje	A
časa še voljnó Prenašaj bolečine svoje, Saj	dolgo	treba več ne bo. Ní daleč nama več do groba	A
še smehljaj dobó. Lépe so tvoje černe očí,	Dolgo	v njé gledati varno ní; Polno nedrije, šibka	A
bojim se, naravnost povém: Če še ne zdaj, pa	dolgo	ne bó ‒‒ Pa boš prodajala lastno teló! ‒‒ Nad	A
nikar, Možgani vroči! ne zavrite mi, Takó le	dolgo,	da si preslepim Z zvijačami sercé, da prav sem	A
napisal pismo, poslal bi rad vsaj kak pozdrav. Že	dolgo	je, odkar več skupaj nismo, da bi le to lahko	A
sveti raj. . / . / stran 36 . / Vso noč, vso	dolgo	noč mornarji so bdeli, žalovali, a v mladem	A
vodici čaka, ob vodici hitri, viteza junaka.	Dolgo	čaka, ves dan čaka ‒ vitez še ne pride. Dolgo	A
Dolgo čaka, ves dan čaka ‒ vitez še ne pride.	Dolgo	čaka, vsak dan čaka ‒ vitez še ne pride. Gozdovi	A
križ in belo krsto razvrsti za njo pogrebcev	dolgo	vrsto... Sama...	A
kup otave. Skovika sova glasno in grozeče vso	dolgo	noč vprašuje iz tokave: O siromak, po svetu	A
pol treh zjutraj mi po glavi gre Menina. Že	dolgo	je, kar sem vedril pod njo. Nekoč, se zdi, me	A
Moji ljudje z vasi - navadna laž. Že	dolgo	niso moji več in jaz ne njihov fant že dolgo	A
dolgo niso moji več in jaz ne njihov fant že	dolgo	vrsto let. Zanje sem zdaj odljuden kralj Matjaž	A
Orjaški časi so zleteli mimo. Zdaj repatic že	dolgo	ni več k nam. Počasi spravljam, kar se sploh	A
Antiteza.	Dolgo	je vztrajno tekala za mano in ji je uspelo.	A
si rad imel, mene preziral!«, a Bog se ni na	dolgo	kregal s Kajnom, lepo ga je nagnal z vsem ferajnom	A
Vroča je kot žar.	Dolgo	sem bral in pisal.Krč, kaj pa!	A
med sence zakopana zgodovina, nekaj, kar me že	dolgo	več ne bega? A kaže, da kot mrki utopljenec	A
V poltemi gledam: soba je kot štala.	Dolgo	že nisem reve spravljal v red. Cel dan na faksu	A
tvojim v unisonu. Ko zdaj prihajam, sva že	dolgo	sama in mariborski veter je strupen. V njem	A
Tisti večer je bil posebej živ.	Dolgo	sedeli smo in govorili, potem pa vsak od nas	A
toplih dlani. . /\ .. stran 6 . \/ Postaje	Dolgo,	neskončno dolgo se vozim že mimo lepih, prijaznih	A
stran 6 . \/ Postaje Dolgo, neskončno	dolgo	se vozim že mimo lepih, prijaznih postaj vendar	A
Vso noč. Vso	dolgo	noč brez prestanka, brez spanja, brez želje	A
teme bojijo. Brez misli, brez občutkov jih	dolgo,	dolgo boža in naenkrat se mu zdi, da jih ne	A
bojijo. Brez misli, brez občutkov jih dolgo,	dolgo	boža in naenkrat se mu zdi, da jih ne boža sam	A
Al sem ti še znanec, Sorško polje? Ker	dolgo	se nisva videla že; in jaz sem spremenil misli	A
mravljišče, dan na dan ukvarja se za blagor hiše.	Dolgo	pot nastopi, sto pedí od doma, z blagom obložena	A
vodilo zlato za življenje kratko kožo ti ohrani	dolgo	časa gladko. Ves dan je pri oknu ljubica čakala	A
eksempel povém, neskrbnim vam mladim ljudém: če	dolgo	živét vam je mar, zaljubit se nikdar nikár!	A
opravila. Bogovi so se v reki sedmih dni umivali	dolgo.	Zelo dolgo.	A
so se v reki sedmih dni umivali dolgo. Zelo	dolgo.	Ali smo reka ljudje in so se bogovi poigrali	A
in excelsis O, pozdravljen, rešitelj Evrope,	dolgo	pričakovani! V gloriji človečanstva prihajaš	A
ne prebudi ... . / . / stran 28 . / Joj, kako	dolgo	je še do večera Joj, kako dolgo je še do večera	A
/ Joj, kako dolgo je še do večera Joj, kako	dolgo	je še do večera, ki tih in zlat nas vabi iz	A
Ni še utihnila bol srca? Joj, kako	dolgo	je še do večera ... Jutro na Krasu Sam grem po	A
če jo nesêjo, le naj jo neso, saj ne bo več	dolgo,	ko šel bom za njo. Zvoniti bom pustil, kropiti	A
Nisem ga vesela!	Dolgo	ni ga nič več k nam, fantič moj je šel drugam	A
oj, kod si snoč′ hodila, da te ni b′lo tak′	dolgo	domov? »Ljubček ti moj, po vrtu sem hodila,	A
moj, po vrtu sem hodila, zato me ni b′lo tak′	dolgo	domov.« Ljub′ca moja, kaj si se tam mudila,	A
moja, kaj si se tam mudila, da te ni b′lo tak′	dolgo	domov? »Ljubček ti moj, sem pušeljc ti nar′dila	A
sem pušeljc ti nar′dila, zato me ni b′lo tak′	dolgo	domov.« Luna sije, klad′vo bije Luna sije	A
moj, oj, kje si ti hodil, da te ni b′lo tak′	dolgo	nocoj?« Tri ure hoda je sama voda, zaradi vode	A
eksempel povem neskrbnim vam mladim ljudem. Če	dolgo	živet′ vam je mar, zaljubit′ se nikdar nikar	A
Nesrečna zima mrazi me Nesrečna zima mrazi me tak′	dolgo	proč ne spravi se, ovbé! Če sonce pa le iskre	A
pilil in bom sekal prav do belega dne, tako	dolgo,	tako dolgo, da bom prišel do nje. Pa so prišli	A
bom sekal prav do belega dne, tako dolgo, tako	dolgo,	da bom prišel do nje. Pa so prišli trije lumpje	A
prebivam le sam. En trošt pa še vedno imam, da	dolgo	ne bodem več sam, dobil bom nevesto, ljubico	A
drugo me objemala: . / . / stran 67 . / tak	dolgo	me objemala, da sva oba zadremala. [ Kranjska	A
došel zeleni Juraj. Donesel je, donesel pedenj	dolgo	travico, laket dolgo mladico. Dajte mu mesa	A
Donesel je, donesel pedenj dolgo travico, laket	dolgo	mladico. Dajte mu mesa, da se ne otresa.	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani