dolgo (401-500)

»Nikomur.« On je	dolgo	molčal. »Da,« je potem zamrmral.	A
potem je bil štirikoten kamen pokrit z gosto in	dolgo	brado morskega mahu prav ob vodi; in se je ustavila	A
Iri takó vzame Renato iz škatlice kot cigareto	dolgo	srobotino in jo vtakne med ustnice.Ko jo prižge	A
pokazal,« je rekel Riko. Potem je razpredel	dolgo	vrsto ozkih tračnic po svetlih parketih, kar	A
nesejo vlak iz sobe; takó izgine, ostane za	dolgo	skrit, a nazadnje le spet pridrvi.In rdeče lučke	A
obrambnem zidku. Obesili so limone in pomaranče na	dolgo	preklo, ko pa pridrvi avto iz predora, skočijo	A
Mislila sem, da ne pomnim, da bi kdaj prej takó	dolgo	opazovala ta znani kraj kakor danes!« »Zato	A
potem zraslo in ni hodilo več v šolo, a je še	dolgo	časa ostalo lutka, ki visi z debelega Diktatorjevega	A
nedelja, in tam zgoraj pod latnikom je bilo	dolgo	slišati motne glasove izletnikov ter tu in tam	A
davi odpahnil oknice, je okenske podboje že	dolgo	časa obseval rožnat soj; tako rožnat je bil	A
se je zavedal, da se njegove zamisli najbrž	dolgo	ne bodo mogle uresničiti, če se sploh bodo kdaj	A
sadovi sredi mraka, ki se je zgoščal, nagrada za	dolgo	temo in za misli v temi. »Tako pozno si še tukaj	A
priraščeni, morebiti zato, da si je dajal korajže za	dolgo	pot skozi temo predora. On pa je še nekaj časa	A
Bil je objem dveh raskavih vej. »Ti pa tako	dolgo	pot peš,« je zašepetal njen glas pod tistima	A
ki bi bil moj, - a vse to potem, potem. Da,	dolgo	dolgo potem. Prej bi mórala imeti rada, ne da	A
bil moj, - a vse to potem, potem. Da, dolgo	dolgo	potem. Prej bi mórala imeti rada, ne da bi se	A
misli, da sem pozabil nate, Mario! Ne, ne, že	dolgo	te opazujem.Kako bi mogel pozabiti nate, moj	A
laket sunkovito pokril njene ustnice. Potem je	dolgo	molčala, kakor da so se začeli pretakati v nji	A
začel osnutek nove vasice ob tržaški obali. Že	dolgo	je negoval to zamisel, a vsakikrat, ko jo je	A
premakneta človeku svet in ozračje, ko prvič zasluti	dolgo	pričakovani odziv v ljubljenem bitju. »Manj	A
»Hm,« je spet zganila ramena. »	Dolgo	me ne bo sram, tako in tako boš čez eno uro	A
pomlad. »Vidiš, zdaj že pihajo vetrovi in ne bo	dolgo,	ko bo pomlad tu, haha«. Toda ta mestna	A
je bil ladijski kuhar, a rekel je, da se že	dolgo	preživlja s hudobijami, ker je ves svet ena	A
ovila kakor kača, in ga odpeljali. Vozili so ga	dolgo,	dolgo; dve noči in en dan.Ko se je vlak ustavil	A
kakor kača, in ga odpeljali. Vozili so ga dolgo,	dolgo;	dve noči in en dan.Ko se je vlak ustavil, je	A
tudi še ne morem gibati, ampak upam, da ne bo	dolgo,	ko bom docela zdrav.Takrat bom resnično pisal	A
»A Temnikar bo šel hitro. Saj ga že tako	dolgo	premlevam, da se bo nemara res sesul na papir	A
se je popraskal kmet ter nato počasi stegnil	dolgo	golo roko skozi okno in pomahal po sončni luči	A
»In kaj igra?« Čakal je, čakal je	dolgo,	a ker se trobenta ni več oglasila, pač pa je	A
brez rokavov. Na glavi je nesla ozko in precej	dolgo	belo vrečo, ki se ji je bila upognila proti	A
zadoščenjem v sebi, zakaj pričakovala jih je že	dolgo.	Pričakovala jih je bila že včeraj in pričakovala	A
pogled na rob Gorenje njive in čakala, čakala... -	Dolgo	jih ni! - si je rekla.In res jih ni bilo dolgo	A
Dolgo jih ni! - si je rekla. In res jih ni bilo	dolgo,	ker je zraven nje stal okameneli hudi čas.	A
bi s kladivom tolkla po okamenelem času. -	Dolgo	jih ni! - je pomislila Temnikarica. Nato je	A
Naposled jih je le odprla Justina. »	Dolgo	ga ni!« je rekla. »In ga nemara še dolgo	A
»Dolgo ga ni!« je rekla. »In ga nemara še	dolgo	ne bo!« se je nehote oglasilo iz Temnikarice	A
bo vrnil iz hleva. Spomnila se je, kako je	dolgo	stala na mrzlem pragu, in spomnila se je, kako	A
gost je tudi zdaj stal za njenim hrbtom. -	Dolgo	jih ni! - je pomislila Temnikarica, ki je nepremično	A
Nemška smrt je z odsekano kretnjo vzdignila	dolgo	roko.Nizek in okrogel laški fašistični častnik	A
strešnica in začel tolmačiti, toda nemška smrt ga ni	dolgo	poslušala, temveč je z roko dala znamenje vojakom	A
je odskakljala k Temnikarjevi glavi in tam še	dolgo	trepetala in zvenela, kakor bi bila duša tega	A
počasi gori! - je pomislila Temnikarica. In	dolgo,	še dolgo so plameni sikali skozi okna in skozi	A
gori! - je pomislila Temnikarica. In dolgo, še	dolgo	so plameni sikali skozi okna in skozi opaž,	A
so plameni sikali skozi okna in skozi opaž,	dolgo	so objemali slamnato streho od vseh strani ter	A
Schuss! - je mrzlo ukazala nemška smrt in mu z	dolgo	roko pokazala, naj ustreli Temnikarico.	A
ga bila krogla res zadela. Nato se je njegovo	dolgo	telo bliskovito zravnalo, kakor bi bil to zadnji	A
ponovil Temnikar in zaprl oči. Temnikar je	dolgo	stal nepremično.In ko se je naposled obrnil	A
pred njim je bila trobenta, ki ga je že tako	dolgo	vznemirjala.S čistim in hvaležnim srcem se je	A
»Midva trobiva...« »In že kar	dolgo	mi trobita!« je šaljivo nadaljeval Peter Majcen	A
trobita!« je šaljivo nadaljeval Peter Majcen. »	Dolgo...	« se je otožno nasmehnil starec, kakor bi se	A
nasmehnil starec, kakor bi se hotel opravičiti. »	Dolgo.	Že tri dni ...«	A
»M‐m...« je odkimal otrok. »Že	dolgo	me nič več ne nosi.« »Potem te pa mamica	A
mamice pa ni, mamice...« je zamrmral ded. »Že	dolgo	je ni!« je vzdihnil otrok. »Dolgo, že	A
»Že dolgo je ni!« je vzdihnil otrok. »	Dolgo,	že kar dolgo je ni!...« je vzdihnil tudi ded.	A
dolgo je ni!« je vzdihnil otrok. »Dolgo, že kar	dolgo	je ni!...« je vzdihnil tudi ded.»Pa kaj hočemo	A
služila na gradu, sem veliko brala. Zdaj pa že	dolgo	ne berem več.Ni časa.	A
kakor bič in zbujala je v njem neznane sile. Že	dolgo	ni čutil take lahkote in take moči.Tako je bil	A
da se bo prikazala prva glava. In čakal je	dolgo,	zelo dolgo, celo večnost. Naposled se	A
prikazala prva glava. In čakal je dolgo, zelo	dolgo,	celo večnost. Naposled se je prikazala	A
Objela ga je črna praznina.	Dolgo	je padal, nato je nekam treščil in se odbil	A
- Vrnil sem se. -	Dolgo	si hodil! - Dolgo.	A
- Dolgo si hodil! -	Dolgo.	- In si vse opravil?	A
ker je bil spet sam. Toda olajšanje ni trajalo	dolgo.	Brž ko je stopil k mizi in se zamaknil v svoje	A
Tišina. Po prstih je stopil k oknu in	dolgo	napenjal ušesa.Noč je bila tiha; slišati je	A
enkrat pomel oči. Zamaknil se je po drevoredu in	dolgo	čakal; cesta je bila prazna, nikjer se ni zganila	A
Stopil je k oknu in čakal. Ni čakal	dolgo.	Kmalu se je prikazala in odplavala po drevoredu	A
VIII . / Peter Majcen ni vedel, kako	dolgo	je strmel v noč, kakšne misli so drvele skozi	A
Kmet je umolknil. Molčal je precej	dolgo.	Nato se je spet odkrehnil in boječe vprašal:	A
je nekje daleč v gluhi glavi oglasila pamet.	Dolgo	je kljuvala, preden mu je dopovedala, da sedi	A
1933) . / . / Molčal je. Molčal je	dolgo.	Molčal je vse do večera.	A
Zvon se je zamajal in zapel. Pel je bolj	dolgo,	kakor po navadi.Svojo pesem je končal s tremi	A
stopil za cerkveno obzidje, da počaka dné. „	Dolgo	sem zvonil", je dejal.„Saj sem zmotil Kraševcem	A
tam je ležala na njej borova senca. Hodili so	dolgo.	Cesta ni nikjer usahnila.	A
Ukovali so jih v okove in jih priklenili na	dolgo	verigo. Ko so prišli čez trg in se je	A
Tih je. Že	dolgo	ni spregovoril besedice.Oči so mu postale motne	A
in ga priklenile na posteljo. * Še	dolgo	v noč je Martin vpil.Proti jutru pa se je pomiril	A
I Življenje Žefa Obrekarja je bilo	dolgo	približno pol stoletja in ni bilo ne lahko ne	A
in gnojnih ranah; po vdovah, ki so ure in ure	dolgo	čakale na postajah, po nezvestobi in krvi -	A
zaspal. Ko se mu je zdelo, da leži že silno	dolgo,	jepogledal na uro.Videl je, da je ležal komaj	A
Tam so žena in otroci, ki jih ni že tako	dolgo	videl. Udaril je po zaspanih konjih.	A
Oče Jakob je videl vso to pregreho, toda ne	dolgo.	Počasi se je tudi sam privadil.	A
zdaj?« se je glasno vprašal. To vprašanje ni	dolgo	čakalo odgovora. »Delati, na mojo dušo	A
v tla. Tudi Nanca je molčala in se šele čez	dolgo	časa ojunačila: »Otroke sem prišla pogleda	A
babo pa naj si misli! Opletala je po hiši	dolgo	v noč, spravila otroke spat, potem je pomila	A
branila. Pa tudi ljudje so se je branili tako	dolgo,	da je občina sklenila, da jo pošljejo v hiralnico	A
Povejte jim: »Dovolj	dolgo	so te zaprli v to sivo zidovje; dovolj dolgo	A
dolgo so te zaprli v to sivo zidovje; dovolj	dolgo	so pili tvojega telesa kri; dovolj dolgo so	A
dovolj dolgo so pili tvojega telesa kri; dovolj	dolgo	so brisali blato svojih čevljev ob tvoje srce	A
vsakem sunku vetra izginila izpred okna in se	dolgo	vračala.Gosenica bo padla, je udarjalo v meni	A
Prvo zrno toče. Mladika se je odmaknila, se	dolgo	vračala in se vrnila z gosenico.To se je ponovilo	A
svoje suho koleno, kakor bi bil v tuji hiši.	Dolgo	si je otiral čopaste obrvi, kjer so se mu nabirale	A
lesen, negiben, mrtev, je spet zahlipala in	dolgo	zibala svojo težko glavo.Nato se je glasno useknila	A
Krivdo sta valila drug na drugega, in to tako	dolgo,	dokler se Mojemu Jezusu ni rodil sin izven domačega	A
iz ust, ga mojstrsko zvil v koritce in tako	dolgo	vrtel po njem cigaro, da je začela slina kapljati	A
Matiček bo cigarico, cigarico bo. Lepo, debelo,	dolgo	in trdo cigarico?‘Tako dolgo sta me vrtali s	A
Lepo, debelo, dolgo in trdo cigarico?‘ Tako	dolgo	sta me vrtali s to cigarico, da sem kar naravnost	A
klop, kakor bi se mu pri priči stajale kosti.	Dolgo	se je siromak mučil, ker je na vse kriplje skušal	A
debelo in zdaj že težko glavo ter se zamislil.	Dolgo	je ždel nepremično, potem pa je poskočil, hebnil	A
narobe obrnjeni, črnosivi klobuk Mojega Jezusa.	Dolgo	je strmel nepremično, potem pa mu je obraz zaživel	A
nejeverno zmajal z glavo. Nato je stegnil svojo	dolgo	roko, preložil liter in počasi povlekel k sebi	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani