dobro (601-700)

poslednjega cveta; in ko se zadnjič utrneš, se šele	dobro	zaveš, da je vse skupaj bila pretkana natega	A
nepremišljenega koničiti ‒ šiliti, ožiti: plenjav ‒ ki	dobro	rodi, uspeva mislivost ‒ sposobnost za mišljenje	A
oteklina, modrica; vozel, zanka plenjati ‒	dobro	roditi, uspevati drobir ‒ delci, koščki zdrobljene	A
31 . / . / stran 4 . / Narodna pesem 33 Oj	dobro	jutro, hišna mati 34 Petnajst let 36 Na holmcu	A
dostikrat, dve on pokoplje, pri tretji pa, pravijo,	dobro	mu ni. Tretja ženska je smrt, a boji se sodnik	A
hudo ti raniš me? . / . / stran 34 . / Oj	dobro	jutro, hišna mati Oj dobro jutro, hišna mati	A
stran 34 . / Oj dobro jutro, hišna mati Oj	dobro	jutro, hišna mati, oj dobro jutro bog vam daj	A
hišna mati Oj dobro jutro, hišna mati, oj	dobro	jutro bog vam daj! Namenil sem se v trg pogledat	A
postopim tam za plugom, z veselim korakom. »	Dobro	jutro, sveža zemlja, sonce še za mano ‒ a prišel	A
motiv II 104 Letska narodna 105 Slovaška 106 Oj,	dobro	jutro, Marica 107 Kdo v brezglasno to noč 108	A
in enake filistejske nam postave, samo ‒ da	dobro	se živi ... Pošiljajo za jubilej pač pesnikom	A
postopim tam za plugom, z veselim korakom. »	Dobro	jutro, sveža zemlja, sonce še za mano ‒ a prišel	A
breze na pomolji! . / . / stran 107 . / Oj,	dobro	jutro, Marica Oj, dobro jutro, Marica, ko zarja	A
stran 107 . / Oj, dobro jutro, Marica Oj,	dobro	jutro, Marica, ko zarja tak svetla, ne glej	A
bleščijo in sveti od sonca se plug. Ni mi	dobro.	Jaz venem in hiram in moč ni iz tvojih bližin	A
silni skrajni časi, še maloprej, morda pred	dobro	uro, pa so pohajkovali kot druščina glumačev	A
znešenih oblih prodnikov in vsem meščanom	dobro	znanega turodnega konglomerata, poraščenega	A
jutra, kaplje na šipi, rosa na očeh. Ta vrt je	dobro	zalit. Prijatelji so mrtvi, Zemlja v razmerju	A
mudi, le njemu zastaja korak. Pred nočjo, to	dobro	ve, mora skicirati nov stereotip.Tak, ki ga	A
neutesno, ki vsi pod njim zdihujejo narodi! Vam	dobro	se godí ‒ lepó, jaz tudi potrebne ravno ne pogrešam	A
zdaj ne gre, neugodne so razmere; to je grdó, a	dobro	v tem je hipi.«‒	A
jezen nanje, Tako lepo za mé skerbé! Bog plati	dobro	jim dejanje, Če jim ga sama nisi že! Kaj bi	A
ne smeš, Nasproti mene sem sédi; Saj, káko mi	dobro	dejo, ne veš Priserčni tvoji pogledi. Ko mati	A
je vam Angležem mar; Saj rudeča tvoja knjiga	Dobro	vé nar manjšo stvar. Ona kaže ti na dróbno,	A
Ne upijte, ne svarite! Kaj me čaka,	dobro	vém; Svoje poti se deržite, Jaz pa naj po svoji	A
ta in óni ga peljati hoče. Vžgi jezo mu in	dobro	je podnéti, Da vender enkrat malo zaropoče,	A
grozdja ne sme iskati. 2. Kdor hoče na sveti	dobro	živeti, Ta mora želodec dober imeti; Želodec	A
imeti; Želodec dober, pa slabo sercé, Oboje	dobro	‒ to skupaj ne gré. 3. „S solzami kruh,” to	A
tiho nas bolha kolje. 5. Da nisi neumen, to	dobro	vem. Prezvito še zdi se mi tvoje ravnanje; Pretánke	A
lepotičijo stare in mlade, Ravnajo tako, ker se	dobro	poznajo, Da same na sebi le malo veljajo. 16	A
?« »To pomeni, da trpi, v gajbici mu	dobro	ni.« »Očka, očka, pa zakaj tudi v polju poje	A
postavil sem »moža«. O, le kriči zdaj živ žav,	dobro	vem, da ti ni prav! Ali to me ne skrbi, ‒ vrabček	A
stran 21 . / sneži, da perotca dreveni. Tebi	dobro	se godi, nič ne veš, kaj so skrbi!‒	A
Pa kako je s tabo, breza? ‒ Meni	dobro	se godi. A ko hladen vetrič veje?	A
tu sezidaj gnezdo, da nam budnico boš pela,	dobro	jutro nam želela. Mi pa tebe počastimo in na	A
grad, da boš rajši žvrgolela budnico in opomin,	dobro	jutro nam želela. 2.	A
Ja, žal mi je, da si že poročena. A	dobro,	da sem to izvedel prej, preden odkritost, z	A
to, da tujci smo med sabo, kar pravzaprav ni	dobro	in ne slabo. OPOLDNE	A
in Ingrad sta za mano. Tukaj na voglu imajo	dobro	hrano; en znanec pravi: tam prou rad kej spijem	A
ubranem in dosledno dodelanem pesniškem jeziku, z	dobro	mero občutka za fluidnost pripovedovanega.	A
podobo in ljubim človeka, če me je ustvaril	dobro	in lepo, in ga sovražim, če ustvari spako.	A
stran 63 . \/ Ničesar več ne delam nalašč ne	dobro,	ne slabo: vse po nesreči ali iz nuje, kakor	A
njem ‒ nebeški je žar, Gospodu žrtva ‒ vsako	dobro	delo. O, da srce gojilo bi vsekdar Ta sveti	A
boljši kraj! Pač blagor, blagor tebi, tam	dobro	je za te! Na srečnem božjem nebi oj moli še	A
zlató visi od citronove veje. Moj ptiček, jaz	dobro	umejem bolest, ki ubogo srcé ti razriva; pa	A
dokler prijazna je druščina vkupe, vino je	dobro,	jaz žejo trpim, torej, prijatelji, praznimo	A
ni več mraz. Slamnata polja so kot telo, ni	dobro,	da sameva. V svetišče neba se odpirajo zapornice	A
Senca oblakov skriva bolest.	Dobro	je zdaj pekoči rani. (Ali še cveto tulipani	A
vetra, še malo ljubkega, toplega smeha, še eno	dobro,	prijazno besedo, predno odideš od nas. ‒‒ Krvav	A
tema, tema ‒ tema, ne tista tema, tema srca, ki	dobro	dé, ona, ki sega od goré do goré, od morjá do	A
črno ovit, hahá, tam deklico je imel ‒ tiho,	dobro	deklico, hahá. Zdaj se z vsem igra temà.	A
sam sedi, z lučjo rdečo sveti v tem�, kdor ni	dobro	dovolj potopljen, z veslom razkolje mu glavó	A
........................................ 65	Dobro	jutro, ljub′ca moja .......................	A
.......................... 129 Kak′ rib′cam	dobro	gre .......................................	A
ti, peruti, če mogla, pristrigla bi ti, jaz	dobro	vem to, da me ljubi tako, da me nikdar zapustil	A
se ne ve.« Hčerka je za vrati stala, vse je	dobro	slišala: »Hvala Bogu, hvala bodi, zdaj pa zal	A
tebe bom ′mel pred očmi. . / . / stran 67 . /	Dobro	jutro, ljub′ca moja Dobro jutro, ljub′ca moja	A
/ stran 67 . / Dobro jutro, ljub′ca moja	Dobro	jutro, ljub′ca moja! Si kaj dobro spančkala	A
ca moja Dobro jutro, ljub′ca moja! Si kaj	dobro	spančkala? »Nič kaj dobro jaz nisem spala, celo	A
Si kaj dobro spančkala? »Nič kaj	dobro	jaz nisem spala, celo noč sem poslušala, kaj	A
ne bo. . / . / stran 130 . / Kak′ rib′cam	dobro	gre Kak′ rib′cam dobro gre, ki žeje ne trpe	A
130 . / Kak′ rib′cam dobro gre Kak′ rib′cam	dobro	gre, ki žeje ne trpe, pa pijejo vodo, nič ne	A
vse gospodine, ga p′jo vse gospodine, k′ se	dobro	jim godi. Po Sav′ci ...	A
saj več ne bova vid′la se. »Bravo, fantič,	dobro	znaš, koder hodiš, me golj′faš, drugam se hodiš	A
Ko študent na rajžo gre, jupajdi, jupajda,	dobro	pije, dobro jé, jupajdijaja hahaha ... Ko študent	A
na rajžo gre, jupajdi, jupajda, dobro pije,	dobro	jé, jupajdijaja hahaha ... Ko študent na rajžo	A
Več ne veš in več ne pomniš, kar še jaz tak′	dobro	vem? Tak povej, zakaj prelomiš mi prisego, potlej	A
Mi, Slovenci, vinca ne prodamo, ker ga sami	dobro	piti znamo; vkup se snidemo, vince pijemo in	A
čisto morje! Kaj njemu upat smemo, mornarji	dobro	vemo, dekletom kaj, kdo ve? Po morju barka plava	A
tak′ solzne oči? »Zakaj me vprašuješ, ko sam	dobro	veš, kako je cvetici v suhemu vrt′. Če ji ne	A
odpri mi, saj že zadosti spala si. »Nič kaj	dobro	nisem spala, celo noč sem poslušala, kdo je	A
záse vzdignimo, ki smo zato se zbrat′li, ker	dobro	v srcu mislimo; dokaj dni naj živi vsak, kar	A
mati d′jala, ko me je dete pestovala. Zatorej	dobro	vem: Slovenec sem. Slovenec sem!	A
potem pa vandrati.« Dekle za lip′co stalo, vse	dobro	slišalo. Je brž domov zbežalo v svojo kamro	A
To vince vun popij! To se mi prav	dobro	zdi, če vinca v glažku ni! [ Saleška dolina	A
postljo gorko k sebi ga vzame: Srečen Blažè, kak	dobro	ti je! Meni pa ne, ker nisem Blažè! [ Krško	A
šteli plačüvati: »Ja vas idem k sodci tožit.« »	Dobro	jütro, gospon sodec.« »Bog daj, bog daj, moj	A
v pravljicah živeti nam pustili. In, kot da	dobro	vse smo razumeli, ves čas, vsak v sebi ljubi	A
tisti ljudje, ki so v svoje rodne brazde sejali	dobro,	čisto seme, ki vzkliti tam sme!? Hvaležno je	A
oskruni in od mrtvih zanjo vstane. Vendar za	dobro	vilo jo spozna ‒ otrok razsodnost svojega srca	A
dovolj za skupno bo ležišče in za postrežbo z	dobro	malico. V dogodku dnišče je in spet težišče	A
opoldne kdajpakdaj zapahnem, pa sanjam, da sem z	dobro	rut zasut in še za odkupitelja izdahnem. Na	A
poslika s črko vzroka ... Kam gre živalska vojska,	dobro	ve. Je slava le na oni stran stran potoka.	A
18 Pomladni teloh 19 Igra 20 Izstopanje 21 Še	dobro	22 Prav potiho 23 Tako preprosto 24 SAMO	A
časa kot vstopanje. . / . / stran 22 . / Še	dobro	Še dobro, da sem bila prepočasna, sicer bi	A
vstopanje. . / . / stran 22 . / Še dobro Še	dobro,	da sem bila prepočasna, sicer bi me povozila	A
pesem: Ljubezen me naredi bolj živo ... ). V	dobro	pesmim in v njihovo prepoznavnost (prepoznavnost	A
mnoge strahove, ki so nastali v meni, videla sem	dobro	na daljnem dnu najtemnejših krajev; postala	A
opazovanja človekove notranjosti. Pesnica zelo	dobro	ve, kam jo pelje napisana pesem, zato se skuša	A
Govoril je jezik, ki ga nisem prav razumel, a	dobro	sem razumel očetov obraz, ki je bil čisto izpremenjen	A
mlad zdravnik. Kaj je naročil, nisem razumel,	dobro	pa sem slišal, da naj mi dajo piti, kolikor	A
in ubogljiv tudi nasproti sestri; zapiše mi	dobro	zdravilo, ki da mi kmalu pomore.Pri sosedu je	A
si izbral pri dobri gospodinji stanovanje z	dobro	hrano.Ko sem drugo leto dobil večjo štipendijo	A
in dan, da je oskrbovala kopo otrok še dovolj	dobro;	celo možu je kupovala, kadar se ji je zdel potreben	A
je bil stari Žok že bolj miren, mladi se je	dobro	osvestil.Tudi naslednji dnevi so potekali kar	A
je po vrsti odtujeval ljudi, ki so mu hoteli	dobro.	Midva sva izhajala drug z drugim še dovolj gladko	A
zviti papirji vsevprek; vso to šaro je pokrivala	dobro	vidna plast sivkastega prahu. Gospodinja se	A
V tej njegovi izvirno zasnovani primeri sem	dobro	čutil očetov očitek in opomin, zavedal sem se	A
Usmilite se nas vendar!« »	Dobro,	pojdite domov, jaz pridem za vami in prinesem	A
razhajali, je prilezel k meni postaven možak,	dobro	rejen, okroglih rdečih lic in nekoliko osivelih	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  101 201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani