Pač sanjaš o krajih, kjer sonce topló sestricam, družicam se smeje, kjer cvetje dišeče in sadje zlató visi od citronove veje. Moj ptiček, jaz dobro umejem bolest, ki ubogo srcé ti razriva; pa pojdi z menoj kot tovariš mi zvest in skupaj bolesti nosiva.
Saj meni so tudi ti dóli le prod, duh lepše, srečnejše mi sluti ‒ kako jaz po njih omedlevam od tod, a strte so moje peruti!