bolečine (401-500)

da si kakor bi te iz vode potegnil.« »Vse te	bolečine	in težave imam tudi jaz,« pomisli Ivan Zakotnik	A
strašno, da se mu je zgrudila k nogam, rjoveča od	bolečine	in vsa se tresoča od strahu. »Ali pojdeš ali	A
postelji in se je trudila, da bi mu olajšala	bolečine.	»Ne, ne ‒ z menoj je pri kraju, to vidim,« je	A
Zdaj me je bolelo in ščemelo spred in zad, od	bolečine	sem se zagrizel v hlod in omedlel.« »Pa si rekel	A
da je Damijan stopil na eno nogo in zavpil od	bolečine.	Kopič ga ni utegnil več poslušati, za tovariši	A
kol zadel ubogega konja, da se je vzpel in od	bolečine	zarezgetal, Dobila pa jo je tudi Urša. Kopič	A
s težkim jermenom. Pa se mladec ni menil za	bolečine.	Vesel je bil celo svojega uspeha.	A
pod desno oko pičila velika rdeča mravlja. Od	bolečine	je zamežal in ni več videl Lisjaka.Obenem mu	A
je eden sunil z gorjačo v prsi, da se je od	bolečine	in strahu skoro nezaveden zgrudil v kot. Oba	A
roka zadela, pa vedno še lahno zvenčé glasovi	bolečine	po vsem organizmu. Če Dante pravi, da ni večje	A
vsem organizmu. Če Dante pravi, da ni večje	bolečine	ko spominjati se srečnih dni v nesreči, izgovarja	A
ožela ljubezen, vir sladkega veselja in bridke	bolečine.	Misli so se ji podile po vroči glavici in skrb	A
se je, da mu vsako gibanje veliko težave in	bolečine	dela.Lovre je obstrmel, ko je videl, kako zelo	A
njo. Ali ste mar prišli pravit mi svoje srčne	bolečine	zato, da vam bom pomagal vzdihovati in sanjariti	A
norca delati. Jezen je bil že morda zavoljo	bolečine,	ki mu jo je rana prizadela, še bolj pa se je	A
poslednje ostanke iz kupe in, malomaren za vse	bolečine	in težave vsega sveta, kadi mirno svojo pipo	A
mu noga zravna; vsa zdravila so bila zastonj,	bolečine	so se množile, kosti so mu šle iz udov in umrl	A
. / . / stran 51 . / spreletale, molčal je;	bolečine,	ki jih je čutil, niso mu dale ni govoriti ni	A
omedlevice. Skrbi za izgubljenim sinom, žalost in	bolečine	so mu obelile glavo in ga rinile do roba večnosti	A
pozabi sam na . / . / stran 98 . / se in na svoje	bolečine;	premaga stare bolne kosti in kakor nekdanji	A
pritiral k tnalici. Otožno, kakor bi se bala	bolečine,	so bleketala.In matere ovce, okrog vimen okrvavljene	A
odnehalo in Marko se je spomnil svoje prave	bolečine:	»Plezam zavoljo nje, da bi se kmalu ubil, ona	A
Tomažev bič in Šimen na vrhu lestve se je zvil od	bolečine:	»Hudič!Kdo je?«	A
takrat je Podlipnica legla. Slabo ji je bilo in	bolečine	je čutila v črevesju in pot jo je oblival.	A
smeš umreti.« Podlipnica je zastokala od nove	bolečine,	potem je spet spregovorila, pa tako mirno, kakor	A
sina čudni rešitvi ni dolgo živel. Strah in	bolečine,	ki jih je v Kosomanovem jetništvu prestal, nakopale	A
karati, ker je s tem ravnanjem napravila toliko	bolečine	in skrbi.A ko je hčeri pogledala v obraz in	A
je vzbudil in podvojil vse premagane nekdanje	bolečine,	vse želje in strasti prve vroče ljubezni. Zdaj	A
znal, ležal je mirno vznak in le časih, ko so	bolečine	prihajale neznosne, izvil se mu je hripav:	A
vicah, imel je Planjavec vse zemeljske skrbi in	bolečine	za sabo.Ženske so jele jokati, moški pa so se	A
je bil prihod tujčev tako osupnil, da je bil	bolečine	in solze pozabil, domislil se je v tem trenutku	A
dejal je polglasno ter hotel dvigniti se; a	bolečine	mu niso dopuščale in onemogel se zgrudi zopet	A
Cvetanino glavo. Mož je bil že prej ves razburjen od	bolečine	v nogi, od vina, jeze, strahu in pretila mu	A
telo ne zahteva ne živeža ne spanja in ne pozna	bolečine	in trudnosti.Brez teže se bo gibalo kakor blisk	A
in ti le dobro želim,« se je izvilo očetu. Od	bolečine	se mu je telo še bolj skrivilo. Voz je škripal	A
pogovarjanje v kotih, opomine in klice. Za	bolečine	se ni zmenila, nikoli ni bila občutljiva; zdelo	A
»Oh, križ je, križ!« je vzdihnila Jera in	bolečine	so jo presunile, da je nehote zaječala. V okovanih	A
očeh se mu je poznalo trpljenje in notranje	bolečine.	Nekega večera se je spet zapil.	A
na Marijanico in rad bi ji bil razodel svoje	bolečine.	»Takale živalca, kot je Marijanica, pa mi kljubuje	A
mozga je poznal vse gospodarje in tudi najmanjše	bolečine	tega ali onega grunta so mu bile znane.Srce	A
se je izgovarjala Agata in pozabila na vse	bolečine,	tudi na moževe izbruhe in grobosti. Vsak dan	A
vzdihnila, da je Bogataj od zadrege in neznane	bolečine	zakašljal. »Lačna si!« je zanosljal, ker ni	A
Položila sta ga na posteljo. Kar zatulil je od	bolečine	in se zgrabil za prsi. »Rebra mu je polomilo	A
zapustila, ni mu prizadel več, kakor nekdaj, bodeče	bolečine	v srcu.Pač bi bilo lepo, ko bi mu sedela zdaj	A
tolažba, Rosana ti pride in pozabljene bodo vse	bolečine!	O da bi se skoraj skoraj zgodilo!	A
pomagati! Ko bi vsaj govoril in razkril svoje	bolečine,	da bi ga človek mogel potolažiti; saj pravijo	A
vesoljno človeštvo; kakor svoje čutil je njegove	bolečine;	čutil je nepopolnost človeške narave, čutil	A
neizmerno trpljenje, po vsi zemlji razlito.	Bolečine	vsega človeštva ali bolje: vsega stvarjenja	A
stvarjenja ‒ saj trpi tudi žival ‒ bile so mu lastne	bolečine,	ki jih je prenašal, dokler ga ni zapustila moč	A
zateka k nji v stiski in težavi, da ji toži svoje	bolečine,	da si počije v njenem mehkem naročju, truden	A
ugasnilo življenje moje, mirno, rahlo, brez	bolečine	raztopilo se moje bitje! VII 20. julija Ne	A
gorel v srcu, ojunačil bi se, in pozabivši svoje	bolečine,	živel bi zanjo. Kako si ti poznal njene potrebe	A
poznal njene potrebe, kako globoko si tudi čutil	bolečine	njene, kako si hrepenel pomagati ji, posvetiti	A
iz prsi. In to spoznanje jim je vir najhujše	bolečine,	neskončne žalosti. Kako lepo, čisto, vzvišeno	A
majhne ‒ da izmisli in znajde svojemu bližnjemu	bolečine,	ki ga bodo najhuje skelele, ki bodo najdalje	A
prežene od tod? Srce, katero bi umelo tvoje	bolečine,	kateremu bi mogel tožiti vse, kar te teží, kakor	A
Čudno! Brez	bolečine	čutim, da se mi bliža konec mojih dni.Ginejo	A
preteklo več tednov in mesecev. Junak je izgubil	bolečine	že prve dni, ali vstati ni mogel, ker ga slabost	A
v svoji veselosti ni čutil ves večer nobene	bolečine	več. Pa še nekaj drugega!	A
porinil kdo nož v srce. Trpel je take grozne	bolečine,	da se mu nič več ni ljubilo poslušati zanimivih	A
do zeli, s katerimi se odpravljajo bolezni in	bolečine.	Prva zel je dejala:	A
tem obilnejšo nagrado je prejel od njega za	bolečine.	Pograbil je vsakega, kogar je tepel, za uho	A
izvoljenke ali pa opisuje tako ganljivo hrepenenje in	bolečine	svojega srca, da so mi prihajale neprenehoma	A
žalosti so se pridružile pa tudi neozdravne srčne	bolečine.	Predraga Zalika je začela prezirati dolgo in	A
njim, v možgane mu šine kri, revež trpi silne	bolečine.	Onemogel in prestrašen začne Rusa prositi, da	A
kot mrtev, ter ga okrade. Šalec je trpel hude	bolečine	več tednov.Ko je okreval, se je bahal in šopiril	A
po kratkem poznanju na vsa usta naznanile vse	bolečine	svoje duše, vse tajne rane svojega srca.Brez	A
nedolžnega fantička pa rešila, da ni čutil ne	bolečine	ne vročine. Odkar sem zvedela to prigodbo,	A
ampak se na vso moč trudil, da mi potolažiš	bolečine	in mi grde rane, kolikor se da, zaceliš.V smrtnem	A
dolgo po tem je umrl od prevelike žalosti in	bolečine	po zgubljeni nevesti. Tako, gospod, se ta reč	A
bodo prešle, saj ne čutim nikakove notranje	bolečine,	človek se ne sme precej ustrašiti.’Žene pa tako	A
tistega, ki je prijel prvi za kljuko. Začel je od	bolečine	rjuti, da so se domačini prebudili in tolovaje	A
z njeno izmišljeno otožnostjo svoje resnične	bolečine.	Popisovala sta eden drugemu zlate dni in leta	A
da bi ga potegnila neka roka kvišku, ali brez	bolečine.	Ko ga postavi zopet na zemljo in on spregleda	A
Tinka je tedaj na ves glas zakričala zaradi	bolečine.	‒ »Hm,« je pomislil Kekec, »boli jo, resnično	A
ti zopet obvežem nogo. Pa ne boš čutila več	bolečine.	Mogoče boš še popolnoma ozdravela, Tinkara.«	A
nogo in jo stisnil, da je deklica zavrisnila od	bolečine.	A mož se ni zmenil za to, ampak je stisnil še	A
bolni nogi, in čudno ‒ Tinka ni čutila nobene	bolečine	več.Spet je lahko hodila in skakala.	A
perje kar usulo na skalovje. Orel je kriknil od	bolečine	in je zaprhutal v stran.Trikrat je vzfrfotal	A
bi bil skoraj zavpil na glas. A prebolel je	bolečine	in niti glave ni sklonil na prsi.Tesno je stisnil	A
in o Meni. Za trenutek so prenehale skeleče	bolečine,	da je mogel misliti prav bistro.Bog ve, zakaj	A
tam se mu je telo krčevito streslo od silne	bolečine.	A Kekec ni zastokal, še manj pa zajavkal.	A
glas zajokal. A Kekec ni jokal zaradi strahu in	bolečine;	jokal je zaradi sramote, ki mu jo je nakopal	A
jo je pričel puliti, da je Bedanec zarjul od	bolečine.	‒ »Ha, ali te boli, hudobec!« je sikal Kekec	A
je zahreščalo in da je zavpil Kekec od divje	bolečine	ter je izpustil brado.Bedanec ga je na pol dvignil	A
po svoji hiši. Še je imela glavo obvezano, a	bolečine	so bile že prešle in tudi omotica se je ni lotevala	A
sunil v trebuh. Sosedov oven je zablejal od	bolečine	in je poskočil na noge.Zdrvel je naravnost med	A
tem ga je pa tako bolelo, da je nehote vpil od	bolečine.	A končno so se mu vendar razmajali otrpli udje	A
drugi so bili pa tihi in so vdano prenašali	bolečine.	Vsi pa so bili zelo radovedni, kaj se dogaja	A
Rjul bi in kričal, toda komisar ne sme kazati	bolečine.	Tulil bi, tako me je žgalo in peklo, pa sem kar	A
Nato udari financarja po roki, da ta zavpije od	bolečine	in se sesede. »Naprej,« zavpije Vinko, »vse	A
stran. Vojaka je udaril po rokah, da je od	bolečine	kriknil.Še bolj se je sklonil in se skoraj ulegel	A
večkrat je katera obstala, a premagala je vse	bolečine	in nadaljevala pot.Nihče ni govoril besede,	A
krčilo, zakrakala je enkrat, dvakrat od hipne	bolečine,	izgubila na veji ravnotežje in se prevrnila	A
pozna, da je to duša, ki trpi v vicah. Njene	bolečine	so take, da jih tudi zdaj, ko je prosta telesa	A
v njihovo sredo. Tudi opica na polici pozabi	bolečine	in čaka. Zdaj je priletel v pregrajek prvi	A
sape dovolj, temveč tako, od žalosti, od srčne	bolečine.	Nato se počasi vzdigne, obleče mašno krilo, opaše	A
Tudi on je občutil, a ni sedel k njej zavoljo	bolečine,	ampak tako, ne da bi vedel zakaj. Sedel je	A
krčilo, zakrakala je enkrat, dvakrat od hipne	bolečine,	izgubila na veji ravnotežje in se prevrnila	A
veselo in bolno, trpeče v pokoj′ le bodo groba	bolečine.	« Šla sta počasi ob bregu, mrak se je spuščal	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani