bolečine (201-300)

Zini besedo, da te spoznam!“ Vzkriknil je od	bolečine	in ni več govoril; udarilo mu je bilo pač v	A
nocojšnji, me luč skeli - prav do neznosne telesne	bolečine;	zdi se mi, da mi sije v vest in v spomin, da	A
koraki, je Lužarici odleglo, čutila ni nobene	bolečine	več in zdelo se ji je, da bi lahko vstala ter	A
iskat?“ Dalje so blodile njegove misli, polne	bolečine	in brezdušnosti.Na ravnem polju leži, ob veliki	A
zatajenim, cvilečim, neznanim glasom vzkriknila od	bolečine.	Vzkriknila je vdrugič, še močneje, da se je po	A
je - noga. Prav res je, da ne čutim nikakšne	bolečine	več, res je nadalje, da mi nobeno vzdihovanje	A
kakor otroka. Prešine me sladko, toda veliko je	bolečine	in srda v tej sladkosti.Veliko sem doživel svetih	A
lačno in žejno, da hoče biti zvrha polno, čeprav	bolečine	in bridkosti.Kdor je rojen, da nese križ na	A
obrazi, splahneli, votlogledi, razgrizeni od	bolečine.	Pozdravljali so ga, smehljali so se mu nagnusno	A
obvezano in zdaj pa zdaj sta mu zdrhteli ustni od	bolečine.	Takrat je zgrabil hitro kozarec in ga vdušek	A
“ začne Majar po daljšem presledku in ko so	bolečine	nekoliko pojenjale, ”torej, kaj mi imate tako	A
dotakne časih srca črna roka in srce se zvije od	bolečine	in zajoka, ne vé zakaj ...”Počemu si pač prišla	A
spoštovanja vreden in njegovi verzi so bili polni	bolečine.	Spreletelo me je sladko, ko mi je stisnil roko	A
vzdigniti edinole iz prevelike, zopernaturne	bolečine,	iz samega obupa. ”Ne pomaga nič!	A
druge otroke, je bila njena ljubezen vsa polna	bolečine,	jo je presunila kakor nož in mnoga solza je	A
jasnimi očmi proti stropu, čutil ni nikakšne	bolečine,	tudi ne groze in ne sramú; ker vse je bilo,	A
stoji ob cesti, ravno poleg slavoloka, in vse	bolečine,	ki jih je trpela tisti trenotek Tonetova Mici	A
otroško, razočarano upanje in je vzkliknilo polno	bolečine.	”Ali veš zakaj ... zakaj sem se tako hudo prestraš	A
glasom, kakor da je bila mahoma bušila iz dna	bolečine	prava beseda: ”Živali!	A
njegov obraz, siv, razjeden od ene same noči, od	bolečine	in kesanja ene same noči, daljše nego življenje	A
je bilo že zakrknjeno moje srce. Kaj mi mar	bolečine,	kaj vislice, kaj vsi rabeljni tega svetá!V teh	A
Prav nič, niti sence ni bilo v mojem srcu tiste	bolečine,	ki jo občutijo drugi ob slovesu od rodnega doma	A
neizrekljivo žalostno drdranje, pesem suženjstva in	bolečine,	ki traja brez nehanja do polnoči ... traja vse	A
ustnice so se ji tresle, kričala je hripavo od	bolečine,	kot da bi ji rezali rano.Vzdignila je roko in	A
sunil v stran, tako da je zajokal. Kričal bi od	bolečine	in od slasti, ko si je sezal v meso, do srca	A
narekaval moja večerna pisma, te vzklike, rojene iz	bolečine	in kesanja ... A zjutraj sem sam; v tem času	A
ter pogledal na dno, bi ga bilo strah, strah	bolečine,	ki se je brez miru in spanja prelivala tam,	A
Kolena so se mi tresla in v grlu me je dušilo od	bolečine,	ko sem stopal za črno oblečenimi sorodniki proti	A
rokami... In ko sem se domislil njegovega od	bolečine	spačenega obraza, sem se zasmejal skoro na glas	A
vedi kako; mahoma ni čutil več ne udarca, ne	bolečine,	tudi nobenega glasú ni slišal več; in se je	A
tihimi koraki. Če sem padel na obraz, nisem čutil	bolečine	in nisem videl krvi; ležal sem ter poslušal	A
samo kljubovanje, tudi zlobnost, iz obupa in	bolečine	porojena, je bila v mojem srcu. Lovi, lovi,	A
resničnim patosom in glas se mu je tresel od	bolečine.	”Morda ... morda bi se lahko zgodilo?	A
polnim groze in nikomur razumljive, neutolažljive	bolečine	... II	A
”Kaj še ni voza? ... Konec je ... in brez	bolečine,	se mi zdi ...Vzdignite jo!“	A
je razvitek. Dnevi teko brez dogodkov, brez	bolečine,	mislil bi, da so šli mimo obraza in da niso	A
S trepetajočim glasom, napol zastalim od	bolečine,	napojenim s solzami, je govoril doktor Petrin	A
to opravilo hujše nego vse posvetne muke in	bolečine,	hujše od jetike, sušice in smrti.Jaz sem poskusil	A
brez sanj; in iztaknil bi si jih brez strahu in	bolečine,	če bi zares ne videl ničesar, ničesar več; ali	A
oko še ni videlo. Ni še videlo toliko krvi,	bolečine	in trpljenja.Tiho so prihajale procesije, iz	A
z roko, srce pa se mu je stisnilo od velike	bolečine	...Ali je bila preteklost, ki se je oko zasolzilo	A
bi mislila še posebej, sta čutila obadva brez	bolečine	in brez obžalovanja, da sta ob tisti uri dovršila	A
ne baham z mučeništvom. Spomin na mladostne	bolečine	in bridkosti mi le podžiga tek, sladi pijačo	A
sredi gluhe te nočí je srce vzkriknilo od	bolečine,	zavpilo je v nebesa: luči ni! Luč	A
se ni zmenila, on pa je zakričal od jeze in	bolečine	ter hitel dalje. Tisti večer sem kmalu legel	A
opalov, niso razodevale prav nič strahu ali	bolečine,	temveč samo divje sovraštvo.Žalovali smo dolgo	A
pobliskoma preko ustnic... Zgrudi se človek od velike	bolečine	in vstane pomlajen, ali drobne ranice grizejo	A
drago dediščino vso svojo bridkost in vse svoje	bolečine;	veliko sem nosila, nosi še ti, kar je Bog naložil	A
tvoje ustnice ... zato, Marta, ker ne poznaš moje	bolečine	...Z ljubeznijo sem te iskal in s hrepenenjem	A
ljubi?“ Jakob je vzkliknil z glasom polnim	bolečine	in grenkosti: ”Povej, čemu me mučiš?- Ali je	A
planilo vprašanje preko usten - naravnost iz	bolečine	in sramu, iz poželjenja po tolažbi. ”Ali	A
skrčene pesti, moje solze? Kdo je gledal moj od	bolečine	in srda spačeni obraz, kdo poslušal sladke in	A
porojenega iz žalosti, ne lepših sanj, nego iz	bolečine	porojenih. Dalje je mislil Jokec in je pozabil	A
zofo in je skril obraz v roke. Ne žalosti, ne	bolečine	-- samo neizmeren stud. In stud je bil zmerom	A
tuje in žalostne tvoje oči?“ Neskončna, iz	bolečine	in gnusne vsakdanjosti rojena žalost mu je spačila	A
preziren in hladan, nič več ni bilo na njem ne	bolečine	ne groze ... To je bil sveti večer.	A
na drugega, za zmerom, in obupati bi moral od	bolečine	in groze, če bi me še ti sovražila, če bi bil	A
bilo vsaj nekaj velikega, zares trpljenja in	bolečine	vrednega.Lehko bi stopil človek tja in ponudil	A
naberó na jok, toda noben človek jim ne verjame	bolečine;	podobni so pajacu, ki se kremži na odru tako	A
jaz edini sem jo videl, kljub omotici in od	bolečine	slepim očem.Šel sem za njo počasi, ker so mi	A
vsega srca rad sem imel Krista, brez strahu in	bolečine	bi se bil dal bičati namesto njega. Stregel	A
sem kar tako, brez razločne misli, brez hude	bolečine.	Nisem še zaspal, ko se je dramilo kraj mene	A
ustnicah, smeh brez vzroka, neumen, grd, iz blazne	bolečine	porojen.Bijejo z nogami, toda čarovni kolobar	A
mél prosó. Na njegovem obrazu ni niti sledú	bolečine	- očitno je, da je že popolnoma blazen in se	A
prej; ne v očeh, ne v izrazu ustnic ni bilo	bolečine.	V slovo sem zamahnil še enkrat z roko, stvar	A
svoj dnevnik (ki bi tako moral obsegati same	bolečine)	, in pisano izročil meni.Potočil sem marsikatero	A
hodila in kam drži najina pot, toda zmerom več je	bolečine	v tem miru in preveč jasno že vidijo moje oči	A
blodil v kolobarju, če bi ne bil, od utrujenosti,	bolečine	in obupa pijan, krenil po naključju v stran	A
Jaz vem, vzbudi se časih v tebi, na dnu srca,	bolečine	polno, kakor se je vzbudilo v meni to uro ...	A
je bil tako trd moj obraz, kakor okamenel od	bolečine?	In zakaj sem vedel tako natanko, da bi se prestrašile	A
Videl sem te in ko je onemelo moje srce od	bolečine,	sem spoznal, kam je držala najina pot, kam naju	A
. / stran 205 . / omahnila od strahu in od	bolečine;	on se je naslonil na vzglavje in se je smejal	A
življenje, polno strahu, zlobe in prepolno neskončne	bolečine,	to nestalno, izgubljeno tavanje senc?“...	A
žalosten, ko sem prihajal; daleč sega senca	bolečine	in ugleda jo človek, ko še komaj sluti bolečino	A
Francki sami je klicalo z glasom polnim strahu in	bolečine:	”Teci, Francka, teci, teci!“Noge so ji omahovale	A
vedel zakaj, da je zdihoval in ni razumel tihe	bolečine,	da je hrepenel in ni vedel, po čem.Pogledal	A
krvi in Francka se je tresla od groze in od	bolečine,	bežala je in je komaj čutila utrujenost.Pot	A
je sredi polja in zakričal bi od sramu in od	bolečine.	Nato si je očital, hotel se je strezniti siloma	A
pragu, bledega, sključenega, lica nagubana, od	bolečine	spačena, in oči plašne, kakor proseče milosti	A
njeno - zato je bila njena pot tako trnjeva in	bolečine	polna; zapisano je bilo ob njenem rojstvu, da	A
gospodinja je smrčala. Zaspal je sredi velike	bolečine,	leglo mu je na misli kakor kamen in je tiščalo	A
veliko silo vse tiste misli, polne groze in	bolečine,	ki so čez dan časih malo zadremale, ali ki so	A
Mati!“ je šepetal in tresel se je od strahu in	bolečine.	”Pridi, kaj sem ti storila, da ne prideš	A
obraz, ki se je sklanjal čežnjo, ves razoran od	bolečine	... Ali Lojzetova glava se je zibala ... zibala	A
o lazu; zdelo se mi je celó, da ni prav nič	bolečine	v njenem srcu. Tisto zimo je obolela.	A
iz kakšnih spominov so se rodile, iz kakšne	bolečine?	”In ona bo, kakor je bila njena mati!“	A
O mati!“ Iz	bolečine,	iz mehke žalosti je klilo prezgodnje spoznanje	A
da človek občuti rahel udarec, pa da ne čuti	bolečine,	ki grize iz noči v noč, od dne do dne, in ki	A
brez tihega upanja, celo brez velike kričeče	bolečine.	Topost po dolgem pijančevanju ...	A
vsemogočne, ki jo poznam; zato ni bilo ne srda, ne	bolečine,	ljubosumnosti še celó ne.Le čudno utrujen, zanič	A
njegovo srce tako ukazalo in reklo, se je vilo od	bolečine.	Iz gledališča sta se napotila v krčmo.	A
nohtove v dušo, da je vztrepetala od mraza in	bolečine.	To se je zgodilo v eni sami noči.	A
tisočero stopenj ljubezni, od najstrašnejše	bolečine	do najslajše radosti.Kdor ljubi svojo domovino	A
in mrzla. Jokal ni, tudi ni občutil posebne	bolečine.	Le zelo truden je bil in zeblo ga je.	A
pričakovanja. Mučilo ga je, da bi stokal od	bolečine,	ali ta bolečina je bila razkošno sladka, kot	A
moje sanje so se mi bile vsesale s trdimi, od	bolečine	in poželenja krvavečimi ustnicami v srce in	A
globoko v zemlji sami. Srce se vije in stiska od	bolečine,	brani se, rajši bi molčalo; ali molčati ne sme	A
zadovoljnost. Iz nje se porode brez truda in	bolečine,	kakor metulj iz bube, vse druge potrebščine	A
istrska zemlja je ječala v sanjah, zastokala je od	bolečine,	od velikega ponižanja.Trepetal je, ko je poslušal	A
čisto drugo, nepoznano slastjo, ki je bila polna	bolečine.	Že takrat, ko je še nisem spoznal, ko sem	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani