bolečine (701-800)

mehanizmi sproščajo morfini in endorfini, ki lajšajo	bolečine,	obenem pa tudi kemične substance, ki so sposobne	B
metle in tudi stisk roke je bil prav tak, da	bolečine	nisem mogel zdržati in sem zavpil.	B
nezadržno krčila pot in mu povzročala čedalje hujše	bolečine,	ki jih je lajšal z aspirini.Spominjam se, da	B
v globino. Mukoma sem se samodejno dvignil,	bolečine	nisem čutil.Haluciniral sem dalje ter se težje	B
sicer znanca, je bil srečen, da mi je lahko brez	bolečine	ustregel.Spominjam se tudi dr. Derganca, ki	B
nastane težnja, ki ji povzroča hkrati s kesanjem	bolečine,	ker ne vidi izhoda iz muk.Toda ko prikipi trpljenje	B
zelo lepo in poetično, balzam za naše srčne	bolečine,	ki pa kajpada le niso trajale predolgo.V Cankarjevi	B
doktrinar... Jaz pa sem doživel čudaški izbruh te	bolečine,	ko mi je nekoč na cesti pokazal smetarja, ki	B
poznavalci njegove zapuščine, da ga ni najti nikjer.	Bolečine,	ki je je bil sposoben zaradi te senčice na Prešernovem	B
redkobeseden, kajti revmatizem mu je prizadeval hude	bolečine	v križu. Hodil je sključen in ubog.	B
kaplje na čelu in videl sem, da ga spreletavajo	bolečine	njegovega dvanajsterniškega ulkusa.V takih primerih	B
lisičji brlog, kjer je Lili prestajala hude	bolečine.	In ravno tako energična je morala biti z njo	B
zakaj to sumničenje? Ali je to ostanek stare	bolečine	ali mržnje, ki je Juš Kozak ne zna pozabiti	B
vrtne ograje, kajti stesnitev arterije povzroča	bolečine	v mečih, ker jim žila ne dovaja več dovolj krvi	B
italijanskega fašizma - nerazumljive. Bil je slep od	bolečine	in pripravljen na zvezo s komerkoli, ki bi mu	B
živel?« In to trdno, mirno, brez obžalovanja ali	bolečine.	Kakor vemo, se na žalost glede svoje osebne	B
pogrebom sem imel govor, v katerem sem spričo žive	bolečine	izrekel o pokojniku vrsto sodb, ki se mi zde	B
objavi izraz njegovega globokega obžalovanja in	bolečine	ob krivici, ki je doletela Nemce. Avtor manifesta	C
zastave. V teh dnevih samoodpovedovanja in	bolečine	se kujejo novi ideali, ki pričajo o moralni	C
Kajti za Aristotela ugodje ni toliko odsotnost	bolečine	kakor nekakšen "ne več".Ugodje je nepojmljivo	C
stoiškega modreca. Stoik je indiferenten do	bolečine,	ker je tisto, kar je najbolj dragoceno v njem	C
večji zmožnosti enega ali drugega za prenašanje	bolečine,	pač pa se temeljna razlika med njima pokaže	C
človeštvo vladavini dveh suverenih gospodarjev,	bolečine	in ugodja.Edina sta, ki pokažeta, kaj moramo	C
dejansko že deluje - kot podložnik ugodja in	bolečine.	Vendar pa slepa pokorščina načelu ugodja ne	C
Egoizem ugodja, podprt z izračunom ugodja in	bolečine	in povzdignjen v aksiom človekove narave, sankcionira	C
kar se od njega zahteva - op. J. Š. R./, razen	bolečine	ali ugodja", mora dober zakonodajalec za maksimiranje	C
interesa, in sicer tako, da "igra" na registre	bolečine	in ugodja, ti bazični človekovi gibali umetno	C
izhaja, da namesto da bi izračunavanje ugodja in	bolečine,	kot ga nalaga načelo koristnosti, potrdilo zmagoslavje	C
kaznovanja, katerega edini smoter je povzročanje	bolečine	zaradi bolečine, je z vidika načela koristnosti	C
edini smoter je povzročanje bolečine zaradi	bolečine,	je z vidika načela koristnosti nesmiselna, ker	C
izračunavanje dobičkov in izgub oziroma ugodja in	bolečine,	za strast, ki ravno ni pripravljena žrtvovati	C
razen tiste, ki jo prinaša izkušnja ugodja ali	bolečine"	. A iz te konvergence med Freudom in Benthamom	C
strukturno "neadekvatna" vsakemu izračunu ugodja in	bolečine:	ne samo da želje, kot jo razume Freud, ni mogoče	C
si jo želimo." Benthamovski izračun ugodja in	bolečine	se nikdar ne izide, ker želja nastopi kot neulovljiva	C
subjekta sili, da računa z Drugim, da v svoj račun	bolečine	in ugodja vključi Drugega, beg pred samoto,	C
sadovske "perverzne" etike maksimiranja ugodja prek	bolečine,	saj je eden poglavitnih smotrov benthamovske	C
bolečina, ki jo trpi kršitelj zakona. Prizadevanje	bolečine	zaradi bolečine bi bilo za Benthama nekoristno	C
kršitelj zakona. Prizadevanje bolečine zaradi	bolečine	bi bilo za Benthama nekoristno v dveh pomenih	C
nekoristno v dveh pomenih: je neekonomično, ker take	bolečine	ni mogoče kapitalizirati, ne služi ničemur,	C
prizadevanje trpljenja, implicira predstavo	bolečine,	ki naj ne bi poznala meje.Taka predstava o neskončni	C
intenzivno, se sprevrže v bolečino) kakor tudi	bolečine	(preveč intenzivna bolečina povzroči nezavest	C
infinitizacijo oziroma intenzifikacijo fizične	bolečine.	Tudi sadovski rablji namreč vedo, da bolečine	C
bolečine. Tudi sadovski rablji namreč vedo, da	bolečine,	ki naj ne bi poznala meje, ni mogoče doseči	C
Toda po drugi strani taka instrumentalizacija	bolečine	še ne izniči užitka. Za Benthama, ki ga je vseskozi	C
priznava kot edino realno občutek ugodja oziroma	bolečine,	vse drugo pa je spremenjeno v neznanski artificielni	C
njena zmožnost, da modificira njihova ugodja in	bolečine.	Prav na tej točki intervenira Benthamova znamenita	C
po Benthamu doletela zaslužena kazen v obliki	bolečine	oziroma neugodja, narobe pa tistega, ki zanika	C
nobeno neposredno nasprotno pričanje v obliki	bolečine.	To pa pomeni, da je treba na bitnosti, ki imajo	C
Lacan, orodje za distribucijo ugodja oziroma	bolečine,	zahteva torej radikalno spremembo perspektive	C
njenim "realnim izvirom" v občutku ugodja ali	bolečine.	Prav zaradi te dialektike govorice in telesa	C
kot dispozitiv za porazdeljevanje ugodja in	bolečine	med individui glede na končni smoter maksimiranja	C
iztrgamo samo za ceno največje, celo fizične	bolečine.	Namesto da bi videl podložnik v pravici, ki mu	C
grožnjo bolj ali manj neznosne realne, fizične	bolečine	za kršitev, z nečim torej, kar izkusi v realnem	C
realne učinke, merljive z občutki ugodja ali	bolečine.	Pravice oziroma dolžnosti so fikcije, toda fikcije	C
proizvedejo učinek realnega: občutek ugodja ali	bolečine.	In če je Bentham za Lacana vendarle nekakšen	C
lahko subjekt izkusi le v telesu kot občutek	bolečine	oziroma ugodja. Tu bi kazalo opozoriti, da je	C
Kajti zgolj iz njune razlike se porajajo vse	bolečine,	ki nas delajo za resnično nesrečne." O sreči	C
ugodju, do prekoračitve ugodja v smeri neugodja,	bolečine.	Nemožnost zvestobe načelu ugodja tako za nazaj	C
izključitev reda patološkega, neupoštevanje ugodja in	bolečine,	se pravi, vsega, kar aficira telo, kot kriterija	C
vednost prenesti na žrtev. Mučenje, povzročanje	bolečine	Drugemu torej tudi pri Sadu ni samo sebi namen	C
tako, da zavrnejo libidinizacijo, erotizacijo	bolečine.	Ko hoče pokazati, da se pravi domet Sada, konec	C
poniža tisti užitek, ki je ves v povzročanju	bolečine	zaradi same bolečine."Zvijača stoikov" je po	C
ki je ves v povzročanju bolečine zaradi same	bolečine.	"Zvijača stoikov" je po Lacanu v tem, da na voljo	C
prvega ni prepričljivejšega dokaza za užitek od	bolečine,	narobe pa za drugega bolečina ne šteje.To seveda	C
utilitaristično izračunavanje dobičkov in izgub, ugodja in	bolečine.	Tveganje smrti, zastavitev življenja je torej	C
pravic. Tako lahko Lacan iz Kantove omembe	bolečine,	ki spremlja spoštovanje zakona, potegne sklep	C
Lacan naj bi pri tem izhajal predvsem iz afekta	bolečine,	ki naj bi bil nujni korelat subjektovega odnosa	C
našega drugega, idealnega telesa je izkustvo	bolečine	v neobstoječem materialnem udu.Katera roka namreč	C
kot po Malebranchu nezgrešljivo priča izkustvo	bolečine	v neobstoječem delu materialnega telesa, ki	C
videti vesela; namenoma si je sama zadajala	bolečine	in obenem poskušala doseči na obrazu izraz ugodja	C
izključno nam samim: Bog, ki v nas povzroča občutek	bolečine,	bolečino seveda pozna - namreč v smislu, da	C
zmožnost mišljenja, tako da duša ne more čutiti	bolečine	ali ugodja in obenem svobodno misliti na Boga	C
Ko si denimo poškodujemo telo, nas občutek	bolečine,	ki ga Bog proizvede v našem duhu, ne le opozori	C
aficiralo poglavitnega dela njegovih možganov, Adam	bolečine	preprosto ni več občutil.Na ta način je bil	C
Adamova sreča zlasti v tem, da ni (ob)čutil	bolečine,	" pravi Malebranche. Adam pa bolečine ni občutil	C
čutil bolečine," pravi Malebranche. Adam pa	bolečine	ni občutil zaradi tega, ker je lahko gibanje	C
možganov, ki bi jim sicer neizogibno sledil občutek	bolečine	v duši.Kar je torej paradiž konstituiralo kot	C
modificira z občutkom določene barve oziroma	bolečine.	Kar torej neposredno vidimo in čutimo, ni materialna	C
oziroma za del same sebe. Ker duše s percepcijo	bolečine	ne aficira sámo materialno telo, ampak ideja	C
indiferentne percepcije beline proizvajal percepcijo	bolečine,	zidu oziroma lista papirja ne bi imel za un	C
dvoma: "Roka, ki enorokce aficira z občutkom	bolečine,	prav gotovo ni tista, ki so jim jo odrezali	C
drugi roki" pa v nas nista začeli povzročati	bolečine	šele zdaj, ko smo ostali brez prvih dveh, se	C
izgubili. Ker tisto, kar dušo aficira z občutkom	bolečine,	ni sámo materialno telo, ki ga duša animira	C
da je tista, ki v njem povzroča percepcijo	bolečine,	ne obstaja več.Že preden so mu jo odrezali,	C
temperaturo, ampak je bil zmožen celo premagovanja	bolečine:	kadar si je poškodoval telo, je lahko s svojo	C
poškodoval telo, je lahko s svojo voljo dosegel, da	bolečine	preprosto ni več občutil.Ob S.-jevi izjemni	C
njegovem izjemnem spominu in zmožnosti premagovanja	bolečine,	se sama od sebe ponuja primerjava z Malebranchevim	C
continue de nous maltraiter] in nam povzroča hude	bolečine	[il nous fait souffrir des douleurs tres-vives	C
nad bolečino, se pravi dejstvo, da "ni občutil	bolečine"	, kadar je tako hotel, je namreč tisto, kar v	C
odlikuje tudi Adama v paradižu. Razlog, da Adam	bolečine	ni občutil, pa je v tem, da je imel pred grehom	C
možganov, ki bi jim sicer neizogibno sledil občutek	bolečine	v duši. S. svoj obisk pri zobozdravniku opiše	C
ampak "njega". Jaz preprosto ne čutim nobene	bolečine.	Kot kaže ta navedba, S. očitno nima Adamove	C
močnejšo in šibkejšo možgansko sledjo. S. torej	bolečine	najbrž res ni občutil, toda za razliko od Adama	C
občutil, toda za razliko od Adama, ki se je	bolečine	lahko v celoti otresel, si jo je moral vsaj	C
drug, pa bi moralo po Malebranchu ob pogledu na	bolečine,	ki jih prestaja nekdo drug, boleti tudi tistega	C
svojega gospodarja "držala svečo", so lahko te	bolečine	občasno tudi zelo intenzivne: pogled na ta prizor	C
je na ta način dosegel, je bilo samo to, da	bolečine	kljub temu, da je zares držal roko nad razgreto	C
psihofizičnimi zakoni moral slediti ustrezen občutek	bolečine	v duši -, same temperature v roki pa na ta način	C
zatekel k svojemu utečenemu prijemu premagovanja	bolečine,	se pravi predstavljal bi si, da ni on tisti	C
torej očitno moral biti zmožen občutek pekoče	bolečine	- če seveda okoliščine ne bi bile preveč ekstremne	C

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani