Izpustil sem ga počasi in sem bil ves truden od same tiste misli.
Pogledal me je molče, sila bled in star je bil v obraz; okrenil se je ter je šel majhen in sključen po svoji poti: Ko je izginil v noč, sem se vzdramil iz omotice.
”Zakaj nisem storil takoj, zdaj, ko je bila prilika?“ me je spreletelo.