Jurij (401-500)

Poskušal sem delati, pa ni bilo mogoče, in	Jurij	in Agata sta me prav grdo oštevala, če sem se	A
najhuje, vaša milost, priklatil se je zdaj ta	Jurij	Cosemus v to pogorje, in sporočilo se mi je	A
dejal hripavo. Še bolj ga je razkačilo, da se	Jurij	Kosem ni razdražil.Mirno je stal pred njim ter	A
Pred leseno steno te mežnarije je odložil	Jurij	Kosem svojo pezo v hladno travo.Potem pa se	A
sveto obhajilo, prigovarjal je kaplan gospod	Jurij	mojemu očetu, naj bi me dal v šolo, češ: mPrav	A
po stopnicah navzgor, kjer je stanoval gospod	Jurij.	Dober gospod je bil in radi smo ga imeli, dasi	A
. / . / stran 135 . / mNič dobrega, gospod	Jurij!	l odgovorim mu.mMorda dobim kaj dobrega tu pri	A
ljudem dolžan!l Poravnala sva tisto in gospod	Jurij	mi pravi: mLahko noč!l Pa nisem odšel, zopet	A
Otroka imam ‒!l mOtroka imaš!l odreže se gospod	Jurij	in izpušča goste oblake dima okrog svojega lica	A
vse je prav in pošteno, kar govorite, gospod	Jurij!	No, pa bi vendarle rad vedel, koliko let ima	A
mi povejte!l mLjuba duša,l začudi se gospod	Jurij,	mkje bi ti na pamet povedal kaj takega!Saj vendar	A
Toda še vedno so jo vezali v mestu in gospod	Jurij	mi ni mogel odgovoriti natančno in vestno, medtem	A
in po njej ples na Starem trgu. In trgovci	Jurij	Baloh, Matija Bobnar in Nikolaj Zanetič so za	A
»Že gredó!« »Mir, če ne bo dir!« je	Jurij	Žerjavec, ki je med godci imel prvo besedo in	A
ga je dosti, zmerom je na potu, kakor sveti	Jurij	na konju!« Hartvik je bil res ves nemiren.	A
Pobožen je človek lehko tudi med svetom. Svetu	Jurij,	sveti Martin sta bila vojščaka, pa sta se zveličal	A
IX. V krčmo je zdajci stopil	Jurij	Slabè, podložnik Turjačanove graščine v Soteski	A
rdeča se je nasmehnila možu iz Suhe Krajine.	Jurij	Slabè, že blizu štiridesetih let, pa vendar	A
preženó menihe ...« Po grivah med njivami je prišel	Jurij	Slabè. »Glej ga, kaj si res ti?« se	A
»In kam ste se namenili?« »	Jurij	Naborè.V Novem mestu sem se na gimnaziji očetov	A
repnega semena in verujoče dejala: »Bog in sveti	Jurij,	pomagajta mi sejati to repo ‒ tisti, ki bo pravi	A
na vasi zapeli koledniki: »Sveti Šentjurij ‒	Jurij	že trka na duri ‒ duri: eno hlačo ima zeleno	A
mlajša izmed ženskih. »In vendar se Bobkov	Jurij	ni hotel v tebe zaljubiti, hoho, Nona ti zaljubljena	A
nosili. Sveti Hubert, sveti Florijan, sveti	Jurij	in vedi ga Bog, kako se jim še pravi,« reče	A
navadne ljudi, ki ne štejejo slavnih očetov.	Jurij	je bil še mlad mož, kakih trideset let star	A
čedno dete?« »Dobro znate izbirati,« odgovori	Jurij.	»Kajne!« Rekši, vzdigne Ciriani glavo in deklico	A
plemenite krvi, ne bi smeli tako govoriti,« pravi	Jurij.	Benečan si je menda kaj mislil, odgovoril pa	A
mestu, bojim se, da mrtev!« Od jeze je po tem	Jurij	s Turjaka zardel, svojo visoko postavo s stola	A
milostnega vladarja na razsodbo in pomoč poklicati.	Jurij	Auersperg pak je precej, ko je sodnik odšel	A
zató se jim ni upal prošnje odbiti. Tako je	Jurij	zasluženi kazni odšel, če ni bilo toliko ponižanje	A
Josip Jurčič:	Jurij	Kozjak, slovenski janičar Virtualna slovenska	A
hip pa mu naproti priteče sinček, šestletni	Jurij,	in govori: »Oče, pojte gledat, pojte!Tuj hlapec	A
je imel navado ga le izpod obrvi pogledati. »	Jurij!	« pokliče ga oče.In ko pride deček bliže, mu	A
ga oče. In ko pride deček bliže, mu pravi: »	Jurij,	tukaj strica moraš slušati, dokler ne pridem	A
in prisvojil premoženje svojega brata Marka.	Jurij	je bil edini sin. Po očetovi smrti bi po pravici	A
je oče Bernard in zato je hotel, da se tudi	Jurij	že v mladih letih privadi svojim kmetom.Zato	A
divjali. Med janičarje torej je prišel tudi mali	Jurij	Kozjak.Iz malega dečka zraste čez leta krepak	A
pajdašem pot nareja v vojne vrste, zato je janičar	Jurij	Kozjak ‒ ki seve tega imena ni poznal ‒ dosegel	A
mož, največ konjikov, krdelo tudi janičarjev.	Jurij	Šenk, glavar koroške dežele, zbere v naglici	A
Kako je ušel, tega ni nihče vedel.	Jurij	Šenk je bil s svojo malo vojsko ‒ kakih 2000	A
pajdašev, strašen, pa lepega obraza. To je bil	Jurij	Kozjak, Markov sin, slovenski janičar.Revež	A
nikdar nobenega očeta ne tako: moj sin, moj	Jurij,	je med temi sovražniki, med neverci, morda sam	A
janičarja, ki je bil, kakor je cigan vedel ‒	Jurij	Kozjak. Ni bilo težko braniti Turkom vhod pri	A
kloštru je hodil z zvezanima rokama janičar	Jurij	Kozjak gor in dol.Oče njegov, stari Marko, moral	A
In obrne se k očetu, rekoč: »Gotovo je tukaj	Jurij	Kozjak, še lepši od tedanjega, ki je jezdil	A
Ni bilo težko priti zdaj iz kloštra.	Jurij	Kozjak ‒ prejšnji janičarski glavar ‒ ta je	A
veselo novico, da pride pravi mladi gospodar	Jurij.	Še posebej je rekel Marko poročiti bratu Petru	A
so se vezale navadno s tem imenom. Kmalu je	Jurij	pokopal svojega očeta, ki je umrl rad in vdan	A
Ljubljano in Kranj tudi v gorske doline sveti	Jurij.	Sovraštva in pretepi za ljubezen in gnezda so	A
prvič na pašo, ne pa na svetega Florjana. Sveti	Jurij	ima konja, on je pri konjenici služil.Saj nič	A
Tudi na Jezercih, ne samo na polju, bi sveti	Jurij	lahko napasel svojega težkega konja. Kako bi	A
jokala! V nebesa lahko pride, naj bo že Jože ali	Jurij	ali pa to, kar je; z gospodom se nismo mogli	A
jokala! V nebesa lahko pride, naj bo že Jože ali	Jurij	ali pa to, kar je; z gospodom se nismo mogli	A
čakali dedičev, ki se imajo oglasiti.« »No,	Jurij,	ali ne boš pil?« Ogovorjeni, mlad kmet, segel	A
stran 83 . / »Kača,« se oglasi Cenetov sosed	Jurij,	»ki je nosila Franceljnu malo južino, je bila	A
Oh, ubogi, ubogi Pavel.’« »Veš,	Jurij,	saj vem, kaj ti sedi na jeziku.Imaš prav, le	A
deklici, izmed starejših sta ostala dva doma,	Jurij	in Janez, Cene pa jo je pobrisal na Hrvaško	A
in Miha so padli na Fajtem hribu leta 1916.	Jurij	nama je ostal.«Pri tem je pokazal na sina.	A
Kadar sva se pogovarjala o svetu, je rekla: ‚Veš	Jurij,	kaj bi hodila ogledovat si mesta, ko je tako	A
je bilo hudo tudi meni. No, ostal je edino	Jurij,	ki se je poročil šele lansko leto. Vendar pa	A
grdo in slabo, več jih je bilo. Čeprav se je	Jurij	lansko leto oženil, mati zategadelj ni imela	A
dvignila kozarec in zapela: »Jaz sem Kranjčičev	Jurij...	«Cela gostilna je zapela za Pečarjevo Dano.	A
Tukaj so dohodki in stroški vaše cerkve. Sveti	Jurij,	farni patron, dolguje svetemu Antonu. Take so	A
govedu bi bili, druga poljska dela bi opravil	Jurij	in drugi posli.Veseli me, da se zanimate za	A
vzgojila, kot se gre.« Pomenek je zmotil Gregorjev	Jurij,	ki je danes imel svoj dan. »Ema, deset litrov	A
enkrat na štirinajst dni. Kadar je Gregorjev	Jurij	imel svoj dan, takole vsake dva meseca, ga je	A
Sosed ga je pregovarjal. »	Jurij,	star si, čemu trošiš denar in napajaš mlade	A
pij, ali pa pij v gostilni svojo četrtinko.	Jurij,	pamet!« Gregorjev Jurij se je požvižgal na vse	A
Jurij, pamet!« Gregorjev	Jurij	se je požvižgal na vse take besede. Zapel je	A
Ema ga je trepljala po ramenih in vpila: »Vi	Jurij,	ste mož.Vi bi morali biti za župana.	A
gledali na nas, kajne?« »Pusti župana,« je vpil	Jurij.	»Pijmo, delali smo, sedaj popijmo vse Emino vino	A
Trkali so in se veselili.	Jurij	je pel, dvigal kozarec v zrak.Pel je od žalosti	A
in me ne bo videla. Da bi me komandiral tisti	Jurij,	ki manj zna kot jaz?To se v tem stoletju ne	A
šel v tovarno, bo že videl. Tisti polpismeni	Jurij	mu bo rekel: Janko, delaj to, čez eno uro zopet	A
Ko je nekoč pripeljal hlode na žago mu je	Jurij	važno rekel: »Matija, kaj se boš ubijal po gozdu	A
lepo napisala,« je modro sklenil obratovodja	Jurij.	»Vseh pravljic res še nisem prebral.	A
če se ne motim, bolje spričevalo kot ti.«	Jurij	je zardel. »Res si bil boljši za učenje, toda	A
To menda ni napredek.«	Jurij	je spet zardel. »Drug način dela je sedaj, več	A
Pognal je konje in si mislil, kako ponosen je	Jurij	na tečaje in tisto kratko učenje.Doma je izpregel	A
Matija. »Rebrov Janko bo šel delat v tovarno.	Jurij	ga bo komandiral.Cepec, ne ve, kaj se pravi	A
ne bova, ne ministra ne poslanca. Prej bo oni	Jurij	z žage, ki je v šoli redno zaostajal.Jurij se	A
Jurij z žage, ki je v šoli redno zaostajal.	Jurij	se drži linije, kakor Boltežar plota, kadar	A
Soba se je napolnila z gosti. Tudi obratovodja	Jurij	je prisedel.Potrepljal je Janka po rami in dejal	A
politika, ki je mi ne razumemo,« ga je zavrnil	Jurij.	»Tisto, koliko je bilo enih in drugih v partizanih	A
zaposli, če ne v tovarnah pa pri javnih delih.«	Jurij	je končal in važno pogledal po pivcih. »Ha,	A
Vse to je prehodnega značaja,« je važno rekel	Jurij.	»Pravljice so za otroke in zaostale primitivce	A
zaostaja, na repu množic je,« je dodal obratovodja	Jurij.	OBISKOVANJE Župnik Andrej je obiskal Klančnika	A
bi ga komandiral oni polpismeni obratovodja	Jurij?	Zato ne hodim na take shode, kjer se poveličujejo	A
« »Urhovi so mu dali to ime, pokojni Urhov	Jurij.	Zato, ker voda počasi curlja, tako počasi, kot	A
Nihal je med kmetijo in žago. Obratovodja	Jurij	je bil nekam vzvišen nad Jankom.Tudi shode je	A
zamislil. Ko ga je čez nekaj dni obratovodja	Jurij	nadrl zaradi netočne statistike, je vstal in	A
zaradi netočne statistike, je vstal in dejal: »	Jurij,	ne kriči na mene, ker nisem in nikdar ne bom	A
zaposlenih. . /\ .. stran 240 . \/ Tudi tisti	Jurij	se dela preveč važnega.Še po domače se ne zna	A
vedno iskrega vranca spomladanski svetnik sveti	Jurij	in poganja baš sulico v zmajevo goreče žrelo	A
»Te stopnice. Bi rad slišal najnovejši vic,	Jurij?	« Ne prenesem njenih vicev.	A
Kamniške postavice!	Jurij,	pa mu nisi izpulil brade?Ga nisi poslal v njegov	A
Moram se lotiti stvari.« »	Jurij,	Jurij,« je skimal z glavo in me pomilujoče gledal	A
Moram se lotiti stvari.« »Jurij,	Jurij,	« je skimal z glavo in me pomilujoče gledal skozi	A
Urednik je.« »Nima.	Jurij,	meni je dovolj tega.Šla bom k Furjanu.«	A
šušljale za mojim hrbtom? Tega ne bom prenesla,	Jurij.	Ne bom!	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani