Jurij (501-600)

Nikoli se nisem skrival za kraticami.« »	Jurij,	tega mi ne boš naredil,« je rekla skozi solze	A
resnica, če misliš postavice.« »Tebe so našli,	Jurij?	« »Mene.« »Macerol je kurba.«	A
Macerolu in se pogovorimo.« »Saj to je tisto,	Jurij.	Ne bo mi dal te reportaže, ker ve, da si jo želim	A
»Pametno. Zelo pametno,	Jurij.	Včasih ima telefon ušesa.	A
veselilo. Saj vas še po imenu nisem vprašal ... « »	Jurij.	« »Lepo ime.	A
namesto vikendov rastlo kaj drugega. Zbogom,	Jurij!	« »Zbogom,« sem ga pozdravil in se napotil po	A
»Zato te tudi kar tikam. Ime mi je	Jurij.	Pa tebi?«	A
časomerstva in se ne premakneš. Zame si mlad,	Jurij.	« Kar je preveč, je preveč.	A
zakaj, in nihče ne ve, ali ni nalezljivo ... « »	Jurij,	zamikal me je ples,« je rekla tako, kot da bi	A
Življenja moč.	Jurij,	mi ne zaupaš?« S prosto roko mi je šla ob naočnikih	A
polmraku brlele kot fosfor. »Lepo je to slišati,	Jurij.	Lepo te je čutiti.«	A
našteti v okviru na zadnji strani časnika. »	Jurij,	na mizi imaš pošto, osebni dohodek in klical	A
vred, je vredna izgorevanja in tudi izgoretja.	Jurij	Jereb, zaljubljen si. In kaj potem?	A
in počutili smo se nedopovedljivo svobodne.	Jurij	Jereb, zaljubljen si.Moral pa bi se zaljubiti	A
in me zdaj celo spravlja v solze. Lepa reč,	Jurij!	Zbrati se moraš, se urediti.	A
in sladko uspavali ‒ zdaj pa taka sprememba.	Jurij,	za v staro šaro si.Za odpad.	A
»Ni moja. Na časa os pomišljam,	Jurij.	Nisi še nikoli časil k osi časa, kjer se prostor	A
slišal o kakšnem vezivnem genetskem sprijemu.	Jurij,	ohrani trezno pamet, ne pusti se vrteti, pretrgaj	A
bosti z njo, dovolj drugih težav imam.« »S čim,	Jurij?	« je bila zvedava. »S samim seboj.	A
da se dogaja. Ne bi smeli uničevati živosti,	Jurij.	« »Mislil sem te razveseliti.«	A
Nekdaj bi prišla na grmado.« »Negorljiva sem,	Jurij,	« mi je zaupno šepnila in isti hip stegnila dlan	A
izločevalec, kaj?« me je vprašala in pokimal sem. »	Jurij,	ti si šel skozi sito in cedilo.Če hočeš, grem	A
steklo zazvenelo tenko in čisto. »Na zdravje,	Jurij	s pušo, s črno dušo.Tudi to je iz igre,« je	A
luč oslepi. Vešče nikoli ne uzro svetlobe,	Jurij.	« »Pesniš, Mana?« »Lepoto besedovalstva odkrivam	A
lahko čutiš,« je rekla. »Nisem za vse čutna,	Jurij,	skrijem se lahko, izbrišem, zmajevo oko me ne	A
»Prav.« »Mana?« . / . / stran 236 . / »Ja,	Jurij?	« »Res nisi ušljiva?«	A
nasmeškom se mi je približala. »Zdaj vse zmoreš,	Jurij,	« je govorila.»Zmaja ubiti.	A
»Od česa se oddaljujeva?« sem vprašal. »	Jurij,	vse bolj sem dvomna, vse bolj dvomim, da si	A
spet sam in osamljen. »Nočem, da se trpinčiš,	Jurij,	« je rekla. »Šla boš.«	A
Pobožala me je po čelu in zamišljeno pomolčala. »	Jurij,	menda si zelo želiš potomca?« je naposled vprašala	A
»Norčuješ se.« »Ne,	Jurij.	Os se premika.«	A
Kdo pravi, da sem podrejena fiziki tega sveta,	Jurij?	« je skrivnostno vprašala in odprla vrata.»Bova	A
poklical, da ne bi spet odmevalo po cerkvi. »Ja,	Jurij,	« je šepetala, in tudi šepet se je odbijal od	A
Ne vem.« »Vsi so poscani, vse je stisnilo,	Jurij.	Vsak med nami je lahko naslednji.	A
recepciji Zlatoroga srečal s svetlolasko.« »	Jurij,	ne vem, kaj hočeš, ampak v recepciji takrat	A
zožile, kakor da se mu je nekaj posvetilo. »	Jurij,	pa menda ti ni tista svetlolasa piska ušla?	A
da nima sina. Če bi ga imel, bi mu bilo ime	Jurij.	Prevzela me je čudna ganjenost.	A
Bogdaj, kdo pa si?« je izdavil med kašljanjem. »	Jurij.	Od časopisa.«	A
Le štej jih.« In k meni: »Vidiš,	Jurij,	pomagača sem dobil, sosedov Martinek, če le	A
Morava jih pošteti, to zlodjevo seme.	Jurij,	kaj bo torej?« »Hudo mi je,« sem odkrito priznal	A
zmotil in mi vsadil oči orla ali kanje, kaj vem ...	Jurij,	ne oziraj se na druge.Če si jo videl, potem	A
Zemljo sem prodal, sina nimam. Imaš ti sina,	Jurij?	« »Nimam,« sem povedal in žalost mi je prigomazela	A
nasmešek, ko je nadaljeval: »Posloviti se moram,	Jurij,	ta zgaga kašljava me daje ...Reci Kožancu, da	A
To je noro.	Jurij,	drži se, ne prestopaj roba; če dovoliš to možnost	A
kaj prihajalo, drug svet ne obstaja ... Ne nori,	Jurij,	ne rini čez rob, ker potem, potem so lahko tudi	A
repom spustila na Zemljo. Daleč si prišel,	Jurij,	zelo daleč.Ne prestavljaj Mane v vesolje!	A
Čez čas se je med smehom spet oglasila: »	Jurij,	si še tam?« »Še.«	A
me je razveselil, »dobro, da sem te srečal,	Jurij.	Imaš malo časa?«	A
nekaj vprašati, pa mu to obzirnost ne dovoli. »	Jurij,	hvala za ta klepet.Malokdo v hiši se je pripravljen	A
Torej odpade.	Jurij,	nasvidenje!« Navado ima, da se nenadoma poslovi	A
njegovega trepljanja. . / . / stran 330 . / »	Jurij,	že ves dan te iščem,« mi hripavo reče in se	A
norega ata bo tam gori pusto in dolgočasno ...	Jurij,	pusti to kokto, ne spodobi se.Počakaj, prinesem	A
»Res je,« potrdim. »Ime mi je	Jurij.	Jurij Jereb.Bosta prisedla?«	A
»Res je,« potrdim. »Ime mi je Jurij.	Jurij	Jereb.Bosta prisedla?«	A
« »Prav,	Jurij,	« me ustavi Isi in prime za komolec.»Si o vsem	A
previjači mejo gmotnosti neljube. Mi slediš,	Jurij,	vitez moj junaški, ki si zamajal zmaja? (:	A
bilo vse skupaj pomota ... ): Kakšna pomota,	Jurij?	(: Pomota v pomenjenju besede časnikar, kar	A
sprevrgla v nepomotnost. Nepomotno ti nosim sina,	Jurij,	in nepomotno ga bom rodila.Kmalu.	A
težavo. V žrelo zmaja me vabiš, vitez moj, moj	Jurij,	in ne pomisliš, da je morda zame to prehajanje	A
reči? ): Reči kot reč, kar ni izrekljivo,	Jurij?	(: Potem prihajaš s tiste zvezde ...	A
): Zmajevo oko. Zelo me ljubiš,	Jurij.	(: Srečen sem, da to veš.	A
da mi ni treba uporabljati glasu. ): Ja,	Jurij.	Tu sem ‒ sva, se mi oglasi v mislih, kar je pomenilo	A
dovolj časa, pomislim. ): Katerega časa,	Jurij?	(: Mojega.	A
božljaj me pomiri in razžene vse dvome. ):	Jurij,	mojega časa je minilo dovolj in pripeljala sem	A
Vzemita me s sabo, prosim v mislih. (:	Jurij,	bil si z nama dlje, kot je bil kdorkoli.Nikoli	A
in spet bi bil dobri stari slovenski časnikar	Jurij	Jereb, s pravico, da bralcem solim pamet, seveda	A
ne morete vzeti. PRIPIS K PRIPISU Pacient	Jurij	Jereb je v noči med 16. in 17. novembrom nepojasnjeno	A
ukazu deželnega kneza pomaga gospod vicedom	Jurij	Rainer iz kameralne blagajne.Židje sleparijo	A
najbolj priljubljeni svetniki so bili sveti	Jurij	na konju, sveti Florijan z golido nad gorečo	A
vitezu Ahacu na misel. »Pomagaj mi, ljubi sveti	Jurij,	pa tudi ti, moj prijazni patron Ahac!« Ko so	A
Drugi del	Jurij	stoji nepremično.Ne hodi gor in dol.	A
in je skoraj tekla vse do sem, kjer je stal	Jurij	in ji rekel o uri. Ta prostor sploh	A
navzdol, kjer je nemara zaradi presenečenja	Jurij	še bolj na tleh in kot sesut, potem pa naglo	A
malo zrnat je in ima črne sence in sploh ni	Jurij.	Drži se resno in trdo, dokler mu ne spreleti	A
trdi temno sivi obleki kot kakšen kirasir in ni	Jurij.	Na njivi stoji lojtrski voz, na zadnje	A
in da bi takih ne bil mogel nositi kot ženin;	Jurij	ti jih bo tako počrnil in popravil, da bodo	A
Prvič, in bila je popolnoma sama.	Jurij	o tem sploh ničesar ni vedel.Tako, kot je prišel	A
njeni nosečnosti ni hotela ničesar slišati.	Jurij	je bil zanjo samo moški, človek, ki je izkoriščal	A
posvojitev. Če se seveda nekega dne ne bi pojavil	Jurij.	»Otrok je moj,« je rekel in se ustavil pred	A
je huda bolečina, padla je v nezavest. To je	Jurij	tudi hotel.Žensko je stlačil v avtomobil, kolo	A
je prebudila iz nezavesti in rahle kome, je	Jurij	že izginil. Z otrokom vred.	A
prebudi in sama odloča, tega nihče ni pomislil.	Jurij	je bil avtoriteta na medicinskem področju, torej	A
svojem študiju ni bil tako uspešen. Prijatelj	Jurij	je vse opravil z levo roko in Kajetana je prekosil	A
resničnem življenju se je bolje znašel, še več,	Jurij	je kljub vsemu veljal za bolj pridnega in pametnega	A
kot jaz ... « Skoraj isti hip, pa je zaklicala: »	Jurij	... Jurij ... « ker me je videla izstopati iz avtomobila	A
Skoraj isti hip, pa je zaklicala: »Jurij ...	Jurij	... « ker me je videla izstopati iz avtomobila	A
je videla izstopati iz avtomobila. »Pazi!«	Jurij	se je obrnil z vesoljsko naglico in me tako	A
našli sled za mojimi ugrabiteljicami. Samo ime,	Jurij,	to ni nič.Koliko Jurijev pa je v Sloveniji?	A
rekla: »Iskati moramo Jurija ... kdo je pravzaprav	Jurij?	« »Iščemo, že iščemo.	A
Se vidiva! Z ljubeznijo	Jurij«	»To je ponaredek,« je rekel Albert.»Moj oče	A
vzkliknila, »počasi, prosim. Kaj ste rekli, kdo je	Jurij?	Ti povej, Franček, saj me je šef poslal k tebi	A
sem lahko izdavila, ko je nadaljeval moj šef: »	Jurij	je iskal neplodne ženske, tiste, ki nikakor	A
je rekel spet policist: »In vi tudi, gospod	Jurij.	« Midva s šefom sva stala za njimi, ko je šef	A
»O, papa,« je vreščalo drugo.	Jurij	je prebledel.Obšla ga je slabost in odrinil	A
rekel moj šef. »Kaj boste rekli na to, gospod	Jurij!	« »Kje ste našli vse te ljudi,« sem rekla, »saj	A
Prišli so z vseh koncev sveta, torej je bil	Jurij	nekaj posebnega.« »Mene le bolj skrbi, da je	A
volan in ... spet gremo. . / . / stran 17 . / 5.	Jurij	in Tomaž sta se sprehajala po Budimpešti.Ogledovala	A
da sva prosta?« »Greva na kavo,« je rekel	Jurij,	»mogoče se česa domisliva. Saj veš, kofein človeka	A
veš, kofein človeka vedno spravi pokonci.«	Jurij	in Tomaž sta se dela lotila resno, kljub temu	A
nekje se skriva ključ,« je še rekel, ko ga je	Jurij	prekinil z besedami: »Tomaž, Tomaž, še vedno	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani