Noč se je storila, Trlepovina je šla leč. Liza si je, preden je legla, po postelji navzkriž vsejala ščepec repnega semena in verujoče dejala: »Bog in sveti Jurij, pomagajta mi sejati to repo ‒ tisti, ki bo pravi ljubi moj, mi jo naj pride okopavat!« Ni še zaspala, pa so na vasi zapeli koledniki: »Sveti Šentjurij ‒ Jurij že trka na duri ‒ duri: eno hlačo ima zeleno, eno ima rumeno ... « Trlep je poskočil, skrb ga je vzdignila: »Semkaj bodo prišli, obdarovati jih bo treba«.