čudno (501-600)

Tišina jo je prekrila in vso pokrajino naokrog.	Čudno	je bilo svobodno hoditi, kamor si hotel, skozi	A
Vseeno je bilo malo otožno. Kaj bi rekel,	čudno.	Zunaj trava in golaž, se pravi kava, se pravi	A
53. V tem	čudno	mirnem zatišju sem opazoval glave oblegovalcev	A
vseh kasarnah, internatih in bolnišnicah ljudje	čudno	razživijo.Duh po prostosti, duh po svobodi,	A
helikopter, povsod je nastal nekakšen zastoj,	čudno	tiho tiho, skoraj tiho, zakaj vpitje ranjenega	A
za to, da se veliko prebere.« Oči so se mu	čudno	svetile. »Zato pa je treba uvesti tišino.	A
Med prvim in drugim izdajstvom je bila Masada,	čudno,	romantično potovanje.Moje prvo potovanje s žensko	A
vrsti, zlagoma jim je šel čez obraze, potem pa	čudno	zasukal oči, vsekakor gor, nekam proti oknom	A
stal takole sredi dvorane z dvignjeno glavo in	čudno	zasukanimi očmi, pod čelom počivajočimi zenicami	A
Zastrmel se je navzgor v oči nedoločljive barve in	čudno	mu je postalo kakor vedno, kadar je moral komu	A
moral komu gledati v oči od spodaj, še bolj	čudno	pa zato, ker je v majorjevih očeh razločil nekakšno	A
zatišje, ko ni padel niti en strel, in spet znova.	Čudno,	prečudno, je pomislil.Če se je dvignil na komolce	A
ga je do kosti. Nekomu so šklepetali zobje -	čudno,	da v vsem tem hrupu sploh lahko slišim te kastanjete	A
razmrcvarjeno levo nogo; naj se sliši še tako	čudno,	ob pogledu na zdrobljene kosti, mišice in žile	A
posvetil drugemu, ki je prihajal do njega nekako	čudno	hodeč - kot bi gazil visok sneg ali brez drsalk	A
način, saj bi se jim drugače lahko zmešalo. Ni	čudno,	da je že nekaj kolegov, ki so več let opravljali	A
zavesti, je bil nenadoma zunaj sebe in je opazoval	čudno	početje telesa, ki mu ni več pripadal.Videl	A
pripravljen izpolniti prav vsako, pa naj si bo še tako	čudno	željo.Stisnilo ga je pri srcu, ko je prebral	A
bili že oni bog ve kje. Brez vsega boja in	čudno	naglo se je izvršil nenadni napad.O preganjanju	A
oglasi zraven njega; »Jaz bom pa jedel!« in tako	čudno	je zarežal, da so stopili Poldetu lasje pokonci	A
»Zašel sem bil.« »No, to pa ni nič	čudno	ob takem vremenu.Še jaz sem moral paziti, ki	A
drugemu veljaku in ne pozabi povedati, kako	čudno	se je bilo tam zgodilo pred nekaj leti.»Krovca	A
vedeli, in da mu je Juri ime. Materi se je	čudno	zdelo, da nima nič skrinje in da je vse v ruti	A
presneta reč, zakaj pa ne? Ali bi bilo to tako	čudno?	Kaj, Matija?«	A
čutila ali vsaj mislila tako, da ima Jurija rada.	Čudno	je včasih srce človeško: spoznanje in zavest	A
Kaj je pa dejal, pa ne vem. Tako	čudno	se mi je potlej sanjalo,« pravi Štefan in drgne	A
sanjalo,« pravi Štefan in drgne glavo, »prav	čudno!	Veš, Juri, kakor bi ti hotel gospodariti gori	A
lestev pa se je Sultan valjal in premetaval s	čudno	zverjo in srdito renčal; druga zver se je spenjala	A
in naenkrat je pretrgana suknja in srajca, in	čudno	gorko oblije Jurija po plečih.Po njem bi bilo	A
bil Rožanec, čeravno se mu ni tako videlo; a	čudno	prijazen smeh se mu je prikazal na ustih. »He	A
stran pogledal.« »Hud je, ker si mu dal tako	čudno	ime!« »Judež?	A
in dejal nazadnje, da ne vidi nič. »To je	čudno!	« je dejal Miha.»Morda pa nimate več vseh kočnikov	A
Gašper je bil!« »Gašper?« je ostrmela Rozala in	čudno	pogledala Jerico. »In ti si se oglasila?«	A
nevolji je šepetal Tonetu ponos, da bi bilo	čudno	in malo moško, če bi on ne mogel živeti brez	A
ni šel h Kržanovim. To se je njegovemu očetu	čudno	zdelo.Omenil je nekega večera, da bi že rad	A
Ali ga morda ni ubil?	Čudno	so se zmešale in zamotale Gašperju misli.Zazdelo	A
takšna, kakšni so šele drugi! Gotovo se vsem	čudno	zdi, zakaj se on ogiblje družbe.V obraz si mu	A
krčme?« »Dober spomin imaš, Gašper; zato je	čudno,	da bi bil ti Miha popolnoma pozabil.Takšna prijatelj	A
Sam Bog ve, kaj je vzrok. Ali ni	čudno,	da se razsrdi, če vzame ona Miha v misel?In	A
draži ona vedno s tem Mihom? Kaj ga gleda tako	čudno?	Če ga sumničijo in opravljajo drugi, naj bo;	A
jih je vezal Tetrev. Nekaj pa se mu je vendar	čudno	zdelo, da ni nihče govoril o ubitem Mihu.To	A
da ne meri nikamor; a semtertja je tudi tako	čudno	poudaril svoje mnenje, kakor da bi hotel reči	A
ker je bil mož tako nemiren in je govoril tako	čudno.	Pritisnila se je h Gašperčkovi posteljici, kakor	A
slišala uro biti, in v glavo ji je padlo, kako	čudno	je to, da pravijo ljudje tolikokrat: ‚Hvala	A
ker ni bil nikoli hud; samo to se je Gašperčku	čudno	zdelo, da ni prišel nikoli pijan domov.Da tete	A
Miklavža, za Novo leto, to se jim ni zdelo nič	čudno,	in kadar se kateremu ni ljubilo kakega pota	A
ali pričakoval veselo Jerico, ki je imela tako	čudno	svetle in gorke oči. Gašper se je s posebno	A
da ti je tako zameril!« je dejal Rožman. »	Čudno!	Tone je najbrž pozabil, da je bil sam tudi enkrat	A
obraz. »Res, stric, res; nikar me ne glejte tako	čudno!	Saj se bova oba poboljšala.«	A
mu je ne more iztrgati, in oči so se mu tako	čudno	svetile, da jo je vročina spreletela. »Ti boš	A
Rožmanov Pepe pa je res začel hoditi za Anko, in	čudno,	dekle se ga ni nič prestrašilo, ko se ji je	A
Da so ga imeli nekateri za neznačajnega, je	čudno,	ko je vendar doslednost po načelih bistvo vsakega	A
gospodje z davkarije svoj večer, fronkarski večer.	Čudno,	da jih še ni.Nekako ob tem času pridejo navadno	A
Take sode so polnile Danaide.« »Res	čudno,	« je dejal Muren in moško pil v svesti si, da	A
semanji dan tak denar brez težav med kmete.	Čudno,	da nadzornik s tako enostavno rešitvijo ni bil	A
Budaliti pa on ni hotel. Spoznal je, da bi bilo res	čudno,	če bi on edini tako rekoč rekel, da noče sedeti	A
za eno mizo z davkarjem. To bi bilo ne samo	čudno,	tudi nespodobno bi bilo in kvarno za njegovo	A
»Moški so menda boljši,« se je tolažil. »	Čudno,	da ima Vida semtertja pametne misli. Seveda	A
da se ni še spočela v nobeni glavi ta misel;	čudno	pa tudi, ko novotari dandanes vse, kar hoče	A
kaj je njih oče storil.« »Ne govorite tako	čudno,	gospod Ponižen!« mu je segel svetnik v besedo	A
drhtelo od razburjenja in oči so mu gledale srepo,	čudno,	kakor v drug svet.Žena ga je prosila, naj sede	A
Samo najmlajši, Mirko, je rekel polglasno, kako	čudno	ata gleda. Tiho so večerjali, vsi pobiti, se	A
mirila žena in objemala moža. Ponižen se je	čudno	nasmehnil, nekaj zamrmral in spet legel.Zdaj	A
178 . / stisnjeni obraz in s strahom poslušala	čudno	blebetanje in kako so zdaj pa zdaj zaškripali	A
v glavo, kaj bi bilo utegnilo povzročiti to	čudno	vedenje; a da bi bil njegov vestni, trezni Ponižen	A
te Ivanove misli so se zdele ljudem pametne,	čudno	in nedosledno pa to, zakaj bi se tujci tudi	A
številke kar lomile pred očmi. In to ni bilo	čudno;	požrla je bila stavba vse, kar so bili pri varčevali	A
umolknili. Eni so si iztrkavali pipe, drugi so	čudno	gledali Ivana. Tomažon je dejal prvi, da ima	A
vožnjo in zapustil kočijo, kamor je bil tako	čudno	zašel.Toda kofer je bil težak; sam bi ga ne	A
videti, ker je govoril nenavadno nemščino in	čudno	staro slovenščino.In kako težak je bil kofer	A
ji doli Zefa Petanova ni kar nič všeč, da je	čudno,	da je Cila tako pridna in modra, ko ima sestro	A
spravili mlada dva, ki sta se zdela obema materama	čudno	plaha, skupaj, da bi se pogovorila in domenila	A
Ivan Zefo k sebi in ji oponesel, zakaj se tako	čudno	vede proti gospodu Stradi.Ona pa se je čudila	A
Zefini teti se mu je oglašala v srcu, in po	čudno	zvijačnem sklepanju, ki se ga ni prav zavedal	A
Ali je to kaj čudnega?« »Meni se vidi	čudno,	« je dejal Ivan, ogorčen, da se njegova zaupnost	A
so imele komaj zase zadosti dela in kruha.	Čudno	ravnanje Gričarjevih je doseglo prav nezaželen	A
nepremagljive, so ginile v njeni domišljiji, in nič	čudno	bi se ji ne bilo zdelo, če bi ji prišla z razprostrtimi	A
Strmeli sta druga v drugo. »	Čudno,	« je dejala ena. »Res čudno,« je odgovorila zamolklo	A
»Čudno,« je dejala ena. »Res	čudno,	« je odgovorila zamolklo druga.Brskali sta nekaj	A
ni vedel nihče drug, da je umrla Urša. Prav	čudno.	Zakaj se ni preštel denar?	A
Kar ni dokazano, da se otiplje, ne drži.	Čudno	pa je le, zakaj se je ona ustavljala, da bi	A
Cila s polja, se ji je pridružil in ji razodel	čudno	skrivnost.Cila se je tako zavzela, da ni mogla	A
malo in ljudje veseli, da so mogli rešetati to	čudno	zadevo. Kamorkoli je prišel Petan, kogarkoli	A
176 . / Namigne naj Andrej po strani, kako	čudno	je, da se brani Petan ne samo tožbe, ampak celo	A
njej, če bi morala tako . / . / stran 177 . /	čudno	ravnati s svojo sestro in s svojo gospodinjo	A
ga uslišala. To vedenje se je zdelo Cili tako	čudno,	da ji je prišlo na misel, da je oče morda preveč	A
ravnaš tako z menoj?« »Oh, ne govorite tako	čudno,	oče!Jaz vas ne morem umeti.«	A
»Usmili se me in nikar ne sprašuj!« »	Čudno,	ko si vendar obljubila.Toda kakor hočeš; tvoja	A
zagovarjati Cilinega ravnanja. Čim bolj je obračal	čudno	zadevo, tem bolj mu je postajala nejasna, ker	A
učil, ker ga imam precej več od tebe. In to ni	čudno.	Ti si živel večinoma na kmetih, jaz pa v mestu	A
Jože Petan. Izpovedbe so se zapletale tako	čudno,	da je letel sum skoraj enakomerno na Korbinko	A
prizadeti? . / . / stran 225 . / Ali ni to	čudno?	« »In kako sem jo nagovarjala jaz!« je segla	A
Ivanu je prihajalo na misel, da bi trdo prijel	čudno	ženo.Toda od začetka je bila dobila ona čezenj	A
Strada ni . / . / stran 243 . / čudil. Bolj	čudno	se mu je pa zdelo, da je bila drugega dne že	A
nadlegoval.« Korneliji se je vse to ravnanje zdelo	čudno,	sumljivo, a kaj je mogla boljšega storiti kakor	A
zbežala je bila iz druščine, kjer se je tako	čudno	razlagala ženska čast, in se zaprla v svojo	A
Najboljša moja znanka.« In Boštjan se je	čudno	posmejal, da ga je mati prestrašeno pogledala	A
prilegla, kakor ne vem kaj. V šoli je sprva nekam	čudno	gledal; gosposki otroci so ga dražili zavoljo	A
katere okoli dve leti stari kozliči popuščajo.	Čudno	je, da v bobkih starih kozlov in koz in tudi	A
je imela vedno upanje. Mini se ni prav nič	čudno	zdelo, ko je jeseni prišla Logarjeva hči ponjo	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani