nova beseda iz Slovenije
Kaj sveti se na oknu tam? | Zora | je to in Julija je solnce! - Vstani, o jasno | A |
Lorenzo nastopi s košarico LORENZO Že smeje | zora | se v obraz noči, na vzhodu njena luč zlati oblake | A |
A káka bo ‒ pokora? Poljubi me, oj | Zora! | « Attila in slovenska kraljíca Kralj Atila, Hunov | A |
zdaj miru mi ne deli ne tihi mrak, ne rujna | zora. | V življenju nekdaj pred teboj besede trde sem | A |
217 . \/ »Jaz sem pri hiši, k okencu pridi, | Zora, | moj srček, vstani!« Ona ga sliši, ona ga vidi | A |
mojo snubil sem romal po vaséh. Zdaj | zora | vsak dan zaráno mi dá poljubek vroč; | A |
IN MILENA Na morjá valóvju tihem zlata | zora | se blišči a tam, na obáli rosni Mílan | A |
stran 243 . / Na morjá valovju tihem, zlata | zora | se blišči, a tam na obali rosni Milan | A |
očéh mi tvojih ne sijala ljubezen gorka, | zora | lepih dníj? 2 | A |
obrazu. ”Duša moja, glej, že vstaja tiha | zora | na izhodu, hladno jutro diha v zraku, | A |
gledala za tabo, dragi - obledela, ah, bo | zora | od bridkosti v mojem srcu ...“ Sonce se | A |
sta se glasno don Juan in donna Ana ... | Zora | vstaja na izhodu - Anica, podaj mi róko | A |
mano pot je še neskončna ... Ko je davi | zora | vstala, že je mene pozdravljala, ko sem | A |
diha plán in gora. Ko beli dan pripelje mlada | zora, | Veselo žvrgolé se kvišku vije Škerjanec v sinje | A |
življenje, življenje naj bode ti delaven dan! Od | zora | do mraka rosán in potán ti lajšaj in slajšaj | A |
PO BITVI To bil je vihar, to bil je vihar do | zora | vso noč, in bliskov je žar in gromov je udar | A |
čutijo! . / . / stran 35 . / Tak si lepa, kakor | zora, | ko pripelje beli dan, da zbudi zelena gora se | A |
glasno petje o ljubezni zadoní. Draga! bodi | zora | meni, oznanjuj mi lepši čas; žalost mi iz prs | A |
duh bo gledal na vse štiri stráni, dokler bela | zora | dneva ne oznani. Mlade hčere truplo črna jama | A |
jezera valove. V grudi zemlje so vse njive, | zora | plameni. Obrazi ljudi so beli, telesa pa trohne | A |
takrat je bilo na deset tisoče An. Tudi naša | Zora | je bila med njimi.Zora Perello, ki je imela | A |
Tudi naša Zora je bila med njimi. | Zora | Perello, ki je imela obraz kot Rafaelova Madona | A |
sem se vrnil v Trst in sem zvedel, da je bila | Zora | v Belsenu prav takrat, ko sem bil jaz tam, me | A |
polna iskre izzivalnosti. Takó onidve, Dani in | Zora, | ki sta na poti na jug, a se takó dobrovoljno | A |
curlja voda. Tako mu minevajo dnevi: dan, noč, | zora, | mrak ... Pa saj tam, v ječi, v celici | A |
„Prav za prav še ni čas. Ni še | zora. | Pa kaj bi čakal", je zamrmral, stopil v lujpo | A |
/ IV . / Ko se je Žef zbudil, je | zora | prehajala že v svetel dan.Pretegnil se je na | A |
dve čredi divjih prašičev. Mesec je legel in | zora | je vstala, pa še nista nehala. »Kovač | A |
In prav bi imel! | Zora | mi je ušla.Zamudil sem rojstvo domačega majskega | A |
prečustveno pela s svojim prijetnim altom, Ruparjeva | Zora | je hitela za njo in pridno gledala v note.V | A |
Za Naceta se ne bojim. Tvoja | Zora | je čeča in pol,« je dejal Pečan. »To | A |
Jedli? | Zora, | Zoraaa!« je zakričal Rupar. »Kaj se | A |
zakričal Rupar. »Kaj se pa derete?« je vprašala | Zora, | ki je pritekla iz kuhinje, kamor se je bila | A |
»Domov,« je zatulil Rupar. »Ne grem!« je | Zora | zapičila pete v pod kakor trmasto tele. | A |
Počasi se se odprla vrata. Vstopila je Ruparjeva | Zora | in držala v naročju novega človeka, ki je že | A |
prvi uri svojega življenja prinesel pomirjenje. | Zora | ga je najprej dala v naročje Nacetu, ki ga je | A |
povabilo. Na vzhodu se je ravno začela bleščati | zora, | ko so se zaustavili pred njegovo hišo.Niso bili | A |
brez spanja čakali drugega dne. Ko pa je počila | zora, | so sovražniki navalili s silnim krikom na predmestne | A |
odeva, in posteljo mu zemlja dà, ko obudi se | zora | dneva, sonce ga dalje popeljà.« Tretji dan | A |
komaj se sonce zazajčka na obzorju in komaj je | zora | naložila drevju žuželk in ptic in veveric ter | A |
vzpne ter v poprejšnji red postavi na oltar. | Zora | jedva poči, ko s kebli na glavah proti Grebeníkovem | A |
nohtov,« sem dejal, »da se mu svetijo kakor | zora | jutranja, nego z vnebovpijočo nesnago, kakršno | A |
govori, hitro povej; zakaj ne vem, me li učaka | zora | še živega.« Evnuh se je začel še bolj tresti | A |
-- Resnično, za goro je vzdihnila | zora | v nemirnem jutranjem snu, vas pa je spala.- | A |
svetilka, zunaj pa se je že dvigala meglena | zora, | je bil nasmeh na razpaljenih ustnicah...Malči | A |
nad meglenimi holmi, se je svetlikala rana | zora. | Udaril se je s pestjo po čelu, zaklel je ter | A |
obleke se je še držala rezka megla in temna | zora. | Z velikim hrupom je stopil v gostilnico debel | A |
kakor se stresa listje v rosi, kadar zasveti | zora. | Počasi je vlekel voz po ovinkih. | A |
rani molitvi. He, na noge, zvesti borci, mlada | zora | vam bo ohlajala povratek z vročega bojišča. | A |
Vse je še spalo. Prva | zora | še ni bila sinila za šebreljsko planoto.»Ni | A |
morda kdo mislil. Dobil sem jih v dijaškem listu | Zora, | v listu, ki je izhajal v Mariboru. Podpisane | A |
tedaj, če okrog in okrog njega žari večerna | zora? | Ti pa se huduješ, da si prinesla s seboj na svet | A |
Bila je vitka kakor jelka in deviška kakor prva | zora | ranega jutra!Nastopala je z veliko sigurnostjo | A |
morali piti, da se je nam napravljala rožnata | zora | pred pogledom.Največ pa ga je popil vrli in | A |
po cvetočem obrazu, kakor se razširi jutranja | zora | po mladem nebu.Čaroben smehljaj se ji zaziblje | A |
Kdo? Knez Aleksander!’ vzdihnila je in kakor | zora | se ji je razširila kipeča kri po nebeškem obrazu | A |
Kontesa je tudi to opazila v jasnem steklu. Lahna | zora | ji je zakrila nežno lice, potem pa je spregovorila | A |
»Lucija!« »In jaz sem | Zora! | Ali vaju sem težko pričakovala!« | A |
»Lucija!« »In jaz sem | Zora! | « Obmolknila je ter se tja v dan smejala | A |
ga na tem mestu ni bilo težavno prekoračiti. | Zora | je takoj splezala čez ozidje ter hotela, da | A |
vsako spomlad obsuval s svojim dišečim cvetjem. | Zora | pa je položila prst na ustni ter izsula iz svojega | A |
Potem so se zopet povrnile na vrt. | Zora | je zamišljena stopala pred njima. »Nekaj | A |
je brat Konštantin!« vzkliknila je baronica | Zora. | »In ta, Konštantin, je Serafina, in ta Lucija | A |
Ondi je počasi kakor v sanjah stopala baronesa | Zora | iz Struge.Dolge lase je imela čez tilnik spuščene | A |
prikazal bledi obrazek iz vode. Bila je baronesa | Zora! | Ko so jo prinesli iz vode, dobili so | A |
svetlo ploščo in na njej z zlatimi črkami: | Zora! | Stala sem tik njenega groba! | A |
je tudi, in sicer ravno tako kakor baronesa | Zora! | Skočil je sam v vodo in izvlekli smo ga iz nje | A |
Grof Milan! Vaša sestra, baronica | Zora! | Ali je res? | A |
okrog vrata, da sem se spomnil jutra, kadar leži | zora | nad gorami. Pristopila je k čebriču ter si dala | A |
Témenici. Onkraj Zaplaza, glej, je že vstajala | zora, | a ko so prišli na Medvedjek, je vsa že rdela | A |
Gabru, iz srca se mu je budila druga, še lepša | zora | in se mu dajala na vse lice ...Misli so iskale | A |
Zvezde so zbledele. | Zora | za Zaplazom si je pomencala oči, psi so le pored | A |
bil je tako jasen, tako žarek kakor jutranja | zora. | ‒ | A |
k prepotrebnemu delu za narodni obstanek ... ‚ | Zora | puca, bit će dana!’Kažejo se znamenja, da duh | A |
daniti. Od vzhoda sem je že zlatila jutrnja | zora | z zlatimi žarki najviše vrhove južnih gora. | A |
je bilo videti, kakor da bi vzhajala jutrnja | zora. | »Kaj je to?« vzkliknejo vsi. | A |
sedaj Turek gospodar. Preden je jela jutranja | zora | žareti, je bila usoda kristjanov določena.Vse | A |
govorili ljudje o hčerkah gospoda Mirodolskega: » | Zora | je kakor Mati božja v vélikem ‒ in Breda kakor | A |
imenitno nevesto. In lepa je tudi, lepa res kakor | zora! | Zora ‒ ime res ni prav krščansko; ali vse ne | A |
In lepa je tudi, lepa res kakor zora! | Zora | ‒ ime res ni prav krščansko; ali vse ne morejo | A |
Gosposki ljudje morajo imeti gosposka imena. | Zora | ‒ lepo ime je in zdi se človeku, kakor da bi | A |
mati in mati je vedno in povsod prva! Dobra je | Zora, | spoštovala vas bo in rada imela kakor hči svojo | A |
spregovori Breda: »Kako srečni smo zdaj, ljuba moja | Zora! | O da ne more biti vedno tako! | A |
kaj se na skrivnem pripravlja! Srečna bodeš, | Zora; | Bog ve in ti veš, kako iz srca ti privoščim | A |
veselje: zakaj ne moreva srečni biti skupaj! | Zora, | ti pojdeš, kamor ti je iti. Kako mi bode moči | A |
smej se; glej, saj sem tudi jaz zopet vesela. | Zora, | kaj molčiš?« Sestra ji ne odgovori; nasloni | A |
svojima hčerkama tako nekristjanski imeni? | Zora, | Breda, lepi imeni, ni da bi dejal, a vprašam | A |
ali kako se prestraši, ko mu prisopeta naproti | Zora | in Breda!Preplašeni se stisneta k njemu, groza | A |
Pri tej priči se odpró vrata in v sobo stopi | Zora | pogledat, kako je bolniku; gotovo dobro, ker | A |
k potoku; Radovan lovit, gospa, Mirodolski, | Zora | in Breda pa gledat.Trnek je imel ribič vedno | A |
Pridno so mu znašale kobilic: gospa po eno, | Zora | in Breda po več; vendar vedno še premalo!Mnogo | A |
Gospa, vi štiriindvajsetkrat ‒ živali šestero; | Zora | ti petintridesetkrat ‒ živali šestnajstero; | A |
in dražijo človeka.« »Čujete li, gospodična | Zora, | kako govori vas ljubeznivi ženin?Kaj bo še pozneje | A |
bo, hitro je pritekla gledat zdaj gospa, zdaj | Zora | ‒ in oplačena se je obrnila riba, izpustivši | A |
kakor kukavice glas po zelenem bukovju spomladi! | Zora | zardi in temna trepalnica ji osenči lepo bistro | A |
sama napravila gospa Jarinova. Prva je bila | Zora | na vrsti; kar ji padejo vilice iz roke na tla | A |
se ravno pripogniti, a bilo je že prepozno. | Zora | je tako urna!« »Kakor postrv! | A |
Križ je s takim‒ medvedom! Uboga | Zora, | koliko truda ji bode treba, da vas ugladi in | A |
govorila, da je kalila veselje povabljenim gostom. | Zora, | ki je sedela poleg nje, je z zardelimi lici | A |
Jarinova končala svoj krepki govor, zaploska ji | Zora | z rokama, da se je razlegalo po vrtu.Nato se | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |