Da nam v srcetopeče melodíje Ljubezen, hrepenenje svoje lije, Ko tiho v spanji diha plán in gora. Ko beli dan pripelje mlada zora, Veselo žvrgolé se kvišku vije Škerjanec v sinje nébo, da se skrije V daljavi neizmernega prostora. Sercé mi žalost zdaj zaliti hoče, In zdaj ga sladko dviga mi veselje ‒‒ Rad bi govoril, pa mi ni mogoče.