Vendar ne čisto brez opravka; štel je, kolikokrat se je katera pripognila, da bi vedel, koliko je ujetih kobilic, a število pripogibov se ni hotelo nikoli prav ujemati s številom ujetnikov, česar ni nikakor prikrival pridnim lovkam kakor bi se bilo spodobilo; tudi hudoben je znal biti časi gospod Mirodolski. »Gospa, vi štiriindvajsetkrat ‒ živali šestero; Zora ti petintridesetkrat ‒ živali šestnajstero; Breda sedemindvajsetkrat ‒ živali petindvajsetero. Kobilica za kobilico, hop, hop, to je veselje!«