zdela (201-300)

zeleni senci gozdnih velikanov, obdajajočih jaso,	zdela	še skrivnostnejša ko navadno, čeprav so se po	A
ostro opozoril. Dečkova nepazljivost se mu je	zdela	posledica njegove, učiteljeve, prevelike prijaznosti	A
Ali da bi skušal odvrniti usodo, ki se mu je	zdela	naravna in neizogibna, to mu ni prišlo na misel	A
vero oznanjat. Njih najlepša čednost se mu je	zdela	ponižnost in stavil jih je za izgled in podobo	A
cerkev in dolga in puščobna kakor nikoli se mu je	zdela	deseta maša.Na župnika se še ozreti ni maral	A
proti Razoru in Podlipi. Vse drugačna se mu je	zdela	kobila nego kdaj poprej; čudno velika je bila	A
klop in je vzel podobo, ki je ležala na peči.	Zdela	se mu je zelo velika in težka in obraz je bil	A
tam. Govornik je govoril nemško, zato se je	zdela	Janu tista beseda toliko strašnejša, ker mu	A
zavit v zakrpano predolgo suknjo, ki se mi je	zdela	strašno smešna.Spominjam se, da sem oblekel	A
visoko, je postal ter pomislil. Hiša se mu je	zdela	nenadoma vsa gosposka, tuja, kakor izprašujoča	A
v bleščečem snegu, pod jasnim nebom se mu je	zdela	še bližja, komaj par korakov pod holmom.Popotnik	A
obsežno, moja spretnost v besedi, ki se mi je	zdela	skoraj neprekosljiva - kam je šlo vse?Ničevo	A
našarjene; ali vendar se mi ta oblačila niso	zdela	prav nič tuja in neznana, temveč čisto domača	A
smeha; celo zamišljenost njegovih oči se mi je	zdela	zlagana -- zamišljene oči, pravijo, pa so ponavadi	A
luč. V tej svetli beli luči je stala ona in	zdela	se mi je čudežno lepa.Ko sva sedela za mizo	A
že zdavno, ali tako lepa kakor zdaj se mu ni	zdela	še nikoli.Poda ji roko v pozdrav, ona pa kmalu	A
somrak. Velika je bila izba, ali vendar se mi je	zdela	tisto jutro ozka in tesna, vsa natlačena in	A
ki ni bila prav nič lepša. Spočetka se mi je	zdela	ta stvar čudna, skoraj pregrešna, zdaj pa jo	A
pogledal v obraz. Neizrečeno smešna se mi je	zdela	moja črna obleka in strgala bi si jo bila s	A
glasu in ko me je spremila do duri, se mi je	zdela	starejša, vsa trudna ... Šla sem po stopnicah	A
je bal. . / . / stran 79 . / Veža se mu je	zdela	sila visoka in prostrana in tako tuja, kakor	A
telo. Stopil je v cerkev in cerkev se mu je	zdela	v tej samotni tišini neizmerno prostrana in	A
nanjo z nezadovoljnimi pogledi, smešna se jim je	zdela	in zoprna, komaj se je zgenilo še kdaj sočutje	A
koča v zatišju; bela in ljubezniva je bila,	zdela	se mi je kakor živ človek, ki ima dušo. Na	A
strahu pred črno prihodnostjo. Ta pot se mi je	zdela	kakor podoba mojega življenja.Vsak kanton kraj	A
prerekali, zaradi sila važne stvari, ki bi se mi	zdela,	nevernemu tujcu, kakor nedolžna muha na stropu	A
Lajbaherici“) kratko zgodbo, ki se mi je že takrat	zdela	v marsikaterem oziru zanimiva in poučna.Bojim	A
tišina, ki je bila med njim in menoj, se mi je	zdela	podobna šumenju daljne vode, ali brenčanju čebel	A
sijala naravnost v obraz, in njena lica so se mi	zdela	še bledejša kakor navadno. Opazil sem, da	A
težko na oči. Zjutraj je stal z njo na pragu in	zdela	se mu je tuja in neznana, da si ji ni upal stopiti	A
da je dobil hlapčevsko službo, ki se mu je	zdela	nekoč sramotna; povesil je glavo in je zahvalil	A
sem z njim; vodil me je v sobo, ki se mi je	zdela	bogato opremljena.Poet, doma na cesti, nisem	A
Milanu je bilo grenko pri srcu; spalnica se mu je	zdela	samotna in strašna, s svojimi visokimi, črnimi	A
seboj in kraj nje črna debla dreves, ki so se mi	zdela	tako blizu, da so se ogromna in sovražna valila	A
do neba -- vse sama luč. Neskončna se ji je	zdela	pokrajina, ne premeril bi je človek, če bi hodil	A
majhno in ubožno; pregrešna in ošabna se ji je	zdela	celo žalost, ki je je bilo srce polno ... Nekdo	A
stopiva!“ Pritisnil je njeno roko narahlo k sebi;	zdela	se mu je tako majhna in nežna, da bi jo zdrobil	A
smehom in s solzami. Čudo prijazna se ji je	zdela	tesna izbica, kakor prijateljica in mati.Pozdravljal	A
vršilo kakor po navadi, samo gruča se mi je	zdela	gostejša in glasnejša. Iz brloga so pognali	A
adjunktu očividno ni ugajalo; zabava se mu je	zdela	takó imenitna in originalna, da se ji še nikakor	A
videl na močvirju; tudi njena polt se mu je	zdela	finejša in nežnejša, samo njene oči so bile	A
da bi se ubranila svoje nejasne slutnje, --	zdela	se mi je podobna metulju, ki frfota z onemoglimi	A
Saj veš, kako je. Meni se je	zdela	vzor lepote, čednosti in čiste mladosti. Drugi	A
drugače ime) in ko sem jo pogledal, se mi je	zdela	še lepša nego na odru.Sedela je za mizo v ohlapni	A
nalašč in krepko naglasila, zato ker se ji je	zdela	odurna beseda, pljunku podobna.Teta Fani se	A
pokrajino pa obseva milo večerno sonce. Milanu se je	zdela	tista podoba zelo neumna. Zvečer mu je prinesla	A
otrok moj!“ Stopil je v svojo izbo, ki se mu je	zdela	pusta in tuja, vsa preprežena z nečistimi mislimi	A
Svetel dan je bil zunaj, ali ta svetloba se mi je	zdela	mrtva in mrzla.Neznana tesnoba mi je dušila	A
utrujena je bila od plesa in pohote, meni pa se je	zdela	lepša nego kdaj poprej ...Od zgodnje mladosti	A
kletve, ki je še nikoli ni slišal in ki se mu je	zdela	grozna, iz sovraštva, nevernosti in zlega srca	A
pogledal sem sinoči skozi okno v tvojo izbo in	zdela	se mi je neskončno lepa.V teh velikih sobah	A
kaplana; nato je pogledal drugič na šolo in	zdela	se mu je še bolj pusta in mračna. ”Radost	A
sijati sonce?“ Ko je prišel domov, se mu je	zdela	izba zelo tesna, samotna in siromašna.Vso jo	A
stopil župnik pred oltar. Tudi maša se je	zdela	Kačurju zelo čudna in vendar je spoznal, da	A
sončnik v roki; gledal jo je in ni se mu več	zdela	tako lepa, lep je bil samo še zardeli, veseli	A
Vsa dolina, prav do vrhniških hribov, se mi je	zdela	kakor rakev.Tam spi človek, ki se nikoli več	A
lepote božje!“ Tolika navdušenost se mi je	zdela	neodkritosrčna in odurna; toda navsezadnje	A
prinesla zajtrk; pogledal sem ji v obraz in	zdela	se mi je čisto tuja, kakor da je že leto nisem	A
si naročil konjaka. Prej na cesti se mi je	zdela	misel vsa temna in grozna; ko sem jo ogledaval	A
ogledaval ob rumeni, dimasti luči, se mi je	zdela	skoraj prešerna, veselega smeha vredna.	A
pesem na čast Mariji Tereziji; pesem se mi je	zdela	na vso moč priskutna, ali naučiti sem se jo	A
vselej prignusila mravljo; podobna se mi je	zdela	stari, brezzobi, skopušni teti, ki zaklepa v	A
se mi je še mnogokdaj primerilo, da se mi je	zdela	stvar, ki je trdo posegla v moje življenje,	A
proti novemu, neznanemu domovanju. Pot se mi je	zdela	podobna tisti, ki se vije z Vrhnike proti bistriškemu	A
plaho stisnila pod klanec. Cesta se mi je	zdela	široka in kakor za procesijo pometena; hiše	A
Tam se je zibala čisto mirno, kakor mrtva;	zdela	se mi je manjša, nego poprej, skoraj ne večja	A
tobakom. Ko sem živel v tisti izbi, se mi je	zdela	tesna in majhna. Kakor vsem drugim, ki so kdaj	A
se bal, da bi je ne razžalil z glasno besedo.	Zdela	se muje zelo majhna, otroška, sočutja vredna	A
izprva ni vznemirjal veliko; stvar se mu je	zdela	tako neumna, nenaravna, da se ni bal nič hudega	A
hitrimi koraki, skoro tekel je in pot se mu je	zdela	zelo dolga ... Doma se je še svetilo okno,	A
prestrašil. Mati je poslušala in stvar se ji je	zdela	zelo važna in velika, tako da je bila vznemirjena	A
domov; izpraševal je in komaj je našel hišo;	zdela	se mu je čisto drugačna, bolj majhna in bolj	A
Truden je bil in težko je hodil; pot se mu je	zdela	brez konca; še od prejšnjega dne, ko je bil	A
in zmerom bolj gosposke so bile. Prej se je	zdela	Lojzetu pot brezkončna, ali zdaj je bila čudovito	A
nisem maral; še preplavljena zaseka se mi je	zdela	prijaznejša; bila je temna in hladna, košato	A
čim dalje sem premišljal, tem bolj se mi je	zdela	stvar zamotana; naposled pa sem obupal nad njo	A
sključenega za mizo, bledega in mračnega, se mi je	zdela	pisarna svetla in svobodna ... Ah, kako je to	A
iz očesa mu je pritekla solza in Metki se je	zdela	tista solza zelo umazana in ostudna. Napravili	A
vozu, podobnem mestnemu omnibusu. Streha se je	zdela	tu pa tam nekoliko végasta in klopi so bile	A
okamenel. Njegova drobna, suha postava se je	zdela	še manjša in še bolj koščena, tenka ustna so	A
bila več tako lepa in bela, kakor se nam je	zdela	prej.Morda je bilo takrat zasijalo nebo izza	A
je Hanca in vsi smo se ozrli začudeni nanjo.	Zdela	se nam je čudno majhna, upognjena je bila kakor	A
svojih mislih hipoma tako visoko, da se mu je	zdela	resnica gnusna, nizka, poniževalna.Kadar je	A
poštenih ljudí zasmehovan in preziran. Pot se mu je	zdela	neizmerno dolga, ni ji bilo konca.Sram in strah	A
beseda je bila izpregovorjena in misel se mu ni	zdela	devetkrat nespametnejša nego prej, temveč popolnoma	A
ob vrtu proti farovžu. Zelo dolga se mu je	zdela	pot in truden je bil.Ko je dospel na dvorišče	A
in je skoro ni več spoznal. Manjša se mu je	zdela,	kakor sključena, zgrbljena od starosti.Nikogar	A
spodobilo. V svetlem, sončnem jutru se mu je	zdela	izba še bolj pusta in samotna; dom pozabljenih	A
spominjal, kako je hodil prvikrat po tej poti.	Zdela	se mu je takrat dolgočasna in vsakdanja.Vrhu	A
kretnje resna melanholija, in Nikolaju se je	zdela	nepristopnejša in svetejša kakor kdaj prej.	A
izgubila vso grenkost in otožnost. Prej se mu je	zdela	kakor bolestno‐sladko breme, ki ga je časih	A
Bila si še napol otrok, ali vsaj meni si se	zdela	taka. Smejala si se glasno in zvonko, ne še	A
božje ustvarjen. Toda glej, leva roka se mu je	zdela	sumljiva, preveč je bila mirna in rokav je bil	A
obrnila se je ona v stran. Vsa stvar se ji je	zdela	originalna in krasna, a kljub temu ni hotela	A
recimo, čašo vina ali pušil cigareto. Meni se je	zdela	ta misel neumna, dà -- naravnost pregrešna in	A
desno, na levo, naprej - v vse daljave se mu je	zdela	pot tako lahka, kakor človeku, ki se mu sanja	A
zorečega polja; pa da jo je imela, bi se mi	zdela	najbrž neokusna in siromašna, kakor se mi je	A
najbrž neokusna in siromašna, kakor se mi je	zdela	smešna ta prazniška svilena bluza, skrpana od	A
naravnost z razprostrtimi rokami!“ Prišla je in	zdela	se mi je zelo žalostna.Še preden si je odvezala	A
moški obrazi, ali če so ženski. Izba se mu je	zdela	sila prostorna in visoka, posebno zato, ker	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani