nova beseda iz Slovenije
nisem kljub temu nič posebnega; soba se mi je | zdela | čisto taka, kakor sem jo bil ostavil.Stoli so | A |
kajti od tedaj pa do zadnjega dne se mi je | zdela | posebno praznična in svetla, kakor da so padali | A |
in potem je bilo vse tiho. Ta tišina se mi je | zdela | jako čudna; trajala je nekaj minut, ki so se | A |
in bolnika skozi noč. Zelo dolga se jima je | zdela | pot, daljša, kakor da bi hodila peš v poštenem | A |
nevesto: kakor je stala pred njim, se mu je | zdela | manjša in bolj otroška nego kdaj poprej; in | A |
zopet pustili na svojem mestu, ker se jim je | zdela | katera druga bolj važna. ”Kje so otroci? | A |
Vse je bilo v nekakem neredu; soba se mi je | zdela | tuja in neznana.Na mizi poleg postelje so stale | A |
razločil vrata, mizo in stol; tako se mu je | zdela | izba še vse bolj tesna in pusta.Dolgčas mu je | A |
govoriti v dobro vzgojeni družbi. Sama sebi se je | zdela | otročja in sramovala se je svojega obupa.Spominjala | A |
bila pogodi; ali danes ga to ni vznemirjalo; | zdela | se mu je še bolj otroška in majhna, popolnoma | A |
Ko je prinesel prvega svojo plačo, se mu je | zdela | smešno majhna; računil je zdaj nenavadno dobro | A |
obrazu prijetnega tovariša. Slivarju se je | zdela | ta intimnost čisto naravna. ”Nič ne delam | A |
spomeniku, je vzel v roko skico ter jo ogledoval. | Zdela | se mu je popolnoma ponesrečena, - Bog vedi, | A |
poslušaj -“ in povedal je anekdoto, ki se je | zdela | Slivarju neizmerno neumna in zoprna.- Poslovil | A |
neskončnost. Nasmehljal se je; lepa se mu je | zdela | sentimentalna misel, ki ga je bila obšla v tem | A |
objokanih oči. Manjša in starejša se mi je | zdela; | lica drugače tako bela in polna, so bila zasinela | A |
hladna in prazna; v tej tišini in samoti se mi je | zdela | silno večja in višja nego poprej; in tesnobno | A |
prevzela. Ob takih licih in takih očeh so se mi | zdela | ta kratka, pisana otroška krilca skoraj smešna | A |
zasmejala Mana. Prišla sta v vas; cesta se jima je | zdela | vse bolj široka, vse bolj svetla in vesela, | A |
Res sta kmalu ugledala krčmo, ki se jima je | zdela | prijaznejša, zato, ker je bila zunaj pobeljena | A |
še sto korakov ter sta stopila v krčmo, ki je | zdela | Pavletu svetla in prijazna. Prvi kozarec | A |
z živim, radovednim pogledom; tedaj se mu je | zdela | manjša, bolj vesela in prijazna.Ozrla se je | A |
svetu.“ Temno je pogledal župan, čudna se mu je | zdela | postava. Navsezadnje pa je zavzdihnil in je | A |
Jed, in če je bila še okusnejša, se ji je | zdela | plehka; sad, še bolj sočen in meden, ji je bil | A |
so se mešale v njenem srcu. Kakor dete se je | zdela | sama sebi. Čemu plašnost in strah? | A |
odgnal živino proti domu. Po poti, ki se mu je | zdela | danes silno dolga, si je preganjal dolgčas s | A |
se je zgodilo dolgo zatem; za zdaj se mu je | zdela | deklica še preotročja. | A |
Luka na to misel. Toda neovrgljiva se mu je | zdela. | Saj so se res zadnje čase potepali cigani okoli | A |
zadevi odredil potrebno. Vendar pa se mu je | zdela | stvar tako značilna za mišljenje upornega župnika | A |
sebi kar naprej kakšnega pastirja. Meni se je | zdela | za silo pametna le Liska, ki je imela občutek | A |
starocerkveno slovanščino. Grščina se mi je | zdela | od vseh štirih osnovnih predmetov najtežja. | A |
Te prigode res še nisem slišal in se mi je | zdela | zanimiva, za prvo nagrado pa morda vseeno ni | A |
videla v tistem trenotku! Nje oprava se mu ni | zdela | slabša od one, ki je ovijala grofici Suzani | A |
zažvrgolela. Pogledal jo je, in lepa se mu je | zdela: | »Če bom utegnil!« »Dela je dosti! | A |
zebe, grozno dolga! Gospodu Lukmanu pa se je | zdela | vselej prekratka.Ostajal je do zadnjega konca | A |
nje . / . / stran 126 . / na govorica se mi je | zdela | pametnejša od govorice drugih dekličev, katere | A |
gora in neznatna in med svetom nepoznana dolina | zdela | se mu te kakor raj, kjer bi v sreči in radosti | A |
vrnila Lenka in mi povedala, da voz že čaka. | Zdela | se mi je nekoliko bledejša nego druge dni, in | A |
zasmrčal. . / . / stran 68 . / V. Ljubinu se je | zdela | pot, ki jo je tisto opoldne pobiral v Dedni | A |
je rano odvezal. Res, nič kaj prava se mu ni | zdela. | Na robovih je bila močno zardela in otekla. | A |
jo bom varovala.« Hotimiru se ta tolažba ni | zdela | prav dosti vredna.Zadovoljen je vendarle bil | A |
zanj ne bo prav!« je našla misel, ki se ji je | zdela | pravša in pravša.»Tudi Henrik se bo potlej unesel | A |
pevec potlej še pel na čast grofični, se je vsem | zdela | prav lepa!« Zaničljivi smeh je Urha ob priči | A |
bolj mu je bilo všeč. Da, zemlja se mu je | zdela | kakor pesem, ki poje sama vase. »O, Marija, | A |
lepo umikale s ceste; prebito nevarna se mu je | zdela | vsaka takale urna vožnja. Ob gospoda | A |
srečnih mislih, kako bo gospodinjila, se ji je | zdela | pot do mesta dolga kakor še nikoli.‒ Trlepu | A |
nikoli brali knjig, ne časnikov in se jim je | zdela | največja modrost robato pridušanje po številnih | A |
življenski mir. Vsa stvar kot taka se ji je | zdela | močno nezanimiva, skoraj dolgočasna in bolj | A |
govorila o tem!« se je branila, ker se ji nista | zdela | pripravna za take pogovore ne kraj in ne čas | A |
zadušiti težko vest. Vsa čista in umita se je | zdela | sama sebi, kadar si je osvojila dijaka za kratke | A |
mogle spustiti svetle kresnice, ki se mu je | zdela | kakor tistim trem modrim zvezda vodnica.Kajti | A |
kraljično, mu je bila močno všeč in se mu je | zdela | prav čudovita prigoda. »Nevarno bo,« se je Trlep | A |
Počasi se je pomirila. Prigoda se ji je | zdela | že kar lepa, smehljala se ji je. Ko so prišli | A |
bila nizka in dosti je je bilo, vendar se mu je | zdela | majhna. »Liza je večja, močnejša in ‒ lepša | A |
/ . / stran 197 . / Pusta tihota se jim je | zdela | nevarna; roparji, klateži tu radi prestrezajo | A |
se mu je kar mudilo domov. Zavetna se mu je | zdela | samo še Stična, saj jo varuje Mati božja.Brez | A |
vse?« je Rádoh še dvomil, Višnja gora se mu je | zdela | bolj vama, čeprav je precej od rok. »Bo, bo | A |
sukal zaradi te zveze, ki se mi po neumnem ni | zdela | zadosti imenitna in Štepičevih vredna. Če ga | A |
dobile vreden odgovor!« »Ali se ti naglica ne bi | zdela | nekoliko čudna?« je Tončka vprašala. »Če bi | A |
vsaj vem, zakaj se mi je ta ženska tako znana | zdela. | Prosim vas, gospa,« pravi škof, »da pokličete | A |
ljubilo vračati se ob obrežju. Pot se mu je | zdela | predolga.Počaka, da se dvigne megla. | A |
Včasih še po več. Najboj strašna se je | zdela | Kodrolaski trsata medvedova glava.Gobec je imel | A |
so hiteli prek neba. Voda sama se je Košati | zdela | motna, čeprav ni bila prav nič skaljena.Je bila | A |
ožarjala mladostne obraze. Zorna Kalina se mu je | zdela | po stasu in drži izmed vseh najlepša.Ne, ne | A |
Mladca Ponirek in Brlez sta se pa sama sebi | zdela | že povsem dorasla.Saj se Brestu niti ne zdi | A |
nagnil Presukani vrč, tem manj oblastna se mu je | zdela | Košata Jelka, Pisana Tulpa pa čedalje bolj prikupna | A |
ozrl proti Reki. Ladja vzhodnjakov se mu je | zdela | večja in višja kakor pa pred nevihto. Ah! | A |
mogočna Argo. Nekako teže natovorjena se je | zdela | danes kakor drugakrati. Ostrorogi je sedel pred | A |
Vztrajnemu Volku se je ta trenutek nadvse veličastna | zdela | postava Ostrorogega Jelena.Kadar on zagospodari | A |
kozji rog ugnal v taki učeni stvari, to se mu je | zdela | izguba na svoji slavi in časti.Nekaj hipov je | A |
si taka baba kakor naš France, ki se je danes | zdela | ustrašil.Veš, Urh, če me bo kakov rokovnjač | A |
/ . / stran 86 . / Obenem domislil se je » | zdela« | v jutru in postala mu je glava bistra, kakor | A |
in glasno s skale peta in od skal odmevajoča, | zdela | se je Leonu ena najlepših, kar jih je kdaj slišal | A |
je šumela po gozdu in visoke vrhove zibala, | zdela | se mu je kakor prijetno hladeči piš, grom ni | A |
Obema se je ta njena nenavadna nevljudnost čudna | zdela, | ker je ni bilo nazaj. Naposled je gospod Gorec | A |
pride Manica. Danes se mu je še veliko lepša | zdela. | Voščil ji je dobro jutro in ona ga je vprašala | A |
Stala je pred menoj, lepša se mi ni še nikdar | zdela. | »Zdaj sem vas pa motila v kakih sladkih mislih | A |
omenimo, komu naših bralcev vegasta in robata | zdela, | katero pa mi že iz ljubezni do svojega rokovnjača | A |
morda hotel bíti ž njim. Ali ta misel se mu je | zdela | preneumna.Moral bi biti ta Marijan bolj romantičnega | A |
moreva tu kakove razdreti, ki se bo nama modra | zdela? | Zakaj, če se midva hočeva iz oči v oči malo pohvaliti | A |
je prav blizu bila s svojim koščenim licem, | zdela | se mu je skoro grda in sodil bi jo bil za hudobno | A |
Bežal je bil pred svojo srečo, ker se mu je | zdela | nedosegljiva, ker ji ni mogel gledati v presvetlo | A |
kako bridko težke so bile, kako pusta se mu je | zdela | matematika, pusta grščina, vse vse pusto!Ali | A |
imela svoje pogovore in sta se mu posebno odurna | zdela. | Eden je bil še mlad in nekaj bolje opravljen | A |
Zima, ki se je dvema človekoma posebno dolga | zdela, | potekla je vendarle in priprave za svatovščino | A |
»O pač! Ali še lepša bi se mi | zdela, | ko ne bi bila tega sodnika hči. Tega ne morem | A |
novica se je nekaterim tolikanj verjetnejša | zdela, | ker tudi hčere ni bilo v mestu.Resda se je vedelo | A |
ga ni mučila z izpraševanjem. Dasi mu se je | zdela | prelahke nature, da bi razumela, kaj njega peče | A |
bil sem srečen. Le če sva bila dalje vkup, | zdela | se mi je včasi prezgovorna, včasi pretiha.Tačas | A |
ni nikjer izsledil. Marsikatera roža se mu je | zdela | od daleč prav posebno lepa, ko pa je prišel | A |
še vedno pogovarjal z Ančko in krčma se mu je | zdela | zakajena in dolgočasna.Odšel je domov obenem | A |
kdo domislil; vse to pa je storilo, da se je | zdela | vsem zanimiva, a vendar je vsak mislil, da jo | A |
pohlevno vedenje ‒ vse to je storilo, da se je | zdela | v kratkem vsem stara znanka. Po besedi je bil | A |
Vrbanoja. Sedaj ko je bila izgubljena zanj, | zdela | se mu je tem vabnejša, in to čustvo mu je raslo | A |
baron in skoro bi se mu bila stvar malo smešna | zdela. | Lahkomiselni ljudje so včasih jako čudni. | A |
da malo bolj odrasteta: premlada sta se jim | zdela! | Da je Peregrin rad videl sosedovo Špelico, to | A |
svetoval. Temu se je ta nenadna Tomaževa prijaznost | zdela | malo sumljiva in sklenil je opazovati. Razgovor | A |
svet in v novo življenje. Ljudmila se mu je | zdela | v svoji žalosti nadvse lepa in divna. Izražala | A |
slovenski narod. Nikoli bi ne bil verjel in | zdela | se mi je ogromna zgodovinska krivica: krivica | A |
privaditi smrdljivemu duhanu. Smešna se ji je | zdela | celo moja brada; in ko sem nato nje možu rekel | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |