Nebó je bilo še čisto temno; niti zvezd še ni bilo, niti mesca ne. Milanu je bilo grenko pri srcu; spalnica se mu je zdela samotna in strašna, s svojimi visokimi, črnimi stenami, z obokanim stropom, s silno posteljo v kotu, podobno mrtvaškemu odru. Prihajale so mu različne neprijetne misli in vdajal se jim je z nekako slastjo.