Daljna je pač njegova pot in visoka; kako bi jo mogel premeriti peš, z bosimi nogami in v tanki suknji? Sedel je na voz in zapokal je bič -- pa jadrno čez planino, v tuje kraje, kjer sije sonce ... Hanca se je čutila majhno in ubožno; pregrešna in ošabna se ji je zdela celo žalost, ki je je bilo srce polno ... Nekdo je zaklical na klancu.