nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Kurentova modrost/Črtice 1915-1918, poved v sobesedilu:
Neutolažen, s povešeno glavo in težkim korakom sem se povrnil iz samote v samoto. Toliko da sem razločil sklizko ilovnato pot pred seboj in kraj nje črna debla dreves, ki so se mi zdela tako blizu, da so se ogromna in sovražna valila prédme - strahotne, še ne do konca obtesane in utelešene podobe iz prihodnosti. Megla se je bila zgostila tako močno, da je pršilo iz nje kakor droben, mrzel dež, ki je skozi kožo in mesó škropil v srce sámo in ga prepajal z zoprno, močvirnato lužnico.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani