A zatem se je zavedel, da je ona tista mala, ki je sadila ciprese na čast Voditelja in mu nedolžno pela hvalnico. Tedaj je razumel, da ne sme samo iz prijaznosti ugoditi njeni radovednosti, ampak da ji mora povedati zgodbo občuteno, zato da bi jo ona doživela in se povezala z njim v skupno obrambo. Ko je nadaljeval, so bile njegove besede preproste, a zamolkle.