zastonj (601-700)

ni brigal zanj, vesel je bil, da ima hlapca	zastonj	pri hiši, drugim pa itak na misel ni prišlo	A
Zagorici našel že marsikdo zdravje, katero je bil	zastonj	iskal pri zdravnikih in po zdraviliščih križem	A
ga večkrat čuje, ona bedi, z njim vred išče	zastonj	spanca, a z njim vred neti v svojem srcu še	A
da denarjev ne pozabim! Saj vem, da se nisem	zastonj	vozil sem gor! Alo, sedaj pa rakce, rakce!	A
tvoje ne zahtevam, saj bi jo bil ravnokar dobil	zastonj.	Tudi so človeške duše sedanji čas prav poceni	A
levičarje; tujci pa so radi pomagali, seveda ne	zastonj.	Tako je narod pešal in ginil, rekel bi, sestavno	A
sestavno vzgajal tisti duh, ki te izvestno ni	zastonj	otel iz savskih vrtincev.Otel te je zase, za	A
prav tega in teh Bohinjci najbolj pogrešajo.	Zastonj	je klical naš Valentin Vodnik Apolona, ko je	A
Med njimi, ki so stali brez odmike, naš Rok	zastonj	tam išče zlobno lice njega, ki kriv noritve	A
da mu tam nekaj piše: »Malo bo dela in ne bo	zastonj.	« Kmet se popraska za ušesom in jeclja: »Bi že	A
Stanovanje in hrano imam pri blagem gospodu malone	zastonj	in prijatelj je mojemu velikemu dobrotniku v	A
Marijana. »Potrpi, Jera, potrpi, saj ne bo	zastonj!	« je tolažila. Marijana je še pozno v noč šepetala	A
si mojo besedo in vedi, da pri tej ostanem.	Zastonj	je vsaka prošnja.« »O, saj sem vedela, da nas	A
Ne poznaš ga še. Ni kar tako, Ne boji se ga	zastonj	vsa soseska.Bodi previdna, to ti rečem, ne zini	A
in mu jih dala. »Veš, tista stvar namreč ni	zastonj.	Saj veš, da voz ne teče, če ga ne mažeš.«	A
sva odšla stran, se je pa zopet našobila in	zastonj	sem jo nagovarjal. Iz mesta sem ji prinesel	A
Kozomolec in si mel roké, ker je vedel, da ne bo	zastonj.	»Ampak to ti povem, previdni moramo biti,« je	A
mogel nobeden tekmovati. In to bi bilo tudi	zastonj;	Zalika je od nekdaj že rada videla Mirka, svojega	A
Z lepimi besedami jo je skušal potolažiti, a	zastonj.	Deklica mu žalostno odgovori:	A
žalovala, moja žena točila grenke solze, a vse	zastonj.	Šli smo z menihom Kapistranom globoko doli v	A
zidovje od vseh strani. A ves njih trud je bil	zastonj.	Rožanje so bili hrabri in vztrajni.	A
opozorila na nevarno in težavno pot o polnoči, a vse	zastonj.	Zala je šla, bom rekla, spodrsnila je na vlažni	A
da vzamemo nocoj ta nepristopni tabor, ali	zastonj.	Sreča mi ni naklonjena.	A
videč, jame vpiti in klicati na pomoč. A vse	zastonj.	Marko je sicer pogumno in junaško branil sebe	A
kjer se pesmi cedijo po grapah, kjer angeli	zastonj	delijo slavo, kjer sirene in srne talajo srečo	A
imel samo človeško potrpljenje z njimi ‒ vse	zastonj,	ta slabost pojde v jamo z menoj.« Po zadnjih	A
imen ni najti ne v mali ne v véliki pratiki;	zastonj	bi jih iskal po svetem pismu stare in nove zaveze	A
iskal po svetem pismu stare in nove zaveze,	zastonj	po ‚Življenju svetnikov’!« »Vidite, častiti	A
spoznaval človeške obraze ‒ ginjeni ste bili,	zastonj	ste se premagovali; zato pravim, da ste dober	A
razen gospoda Mirodolskega in njegovega gosta.	Zastonj	si je prizadeval skrbni gospod, zastonj mu prigovarjal	A
gosta. Zastonj si je prizadeval skrbni gospod,	zastonj	mu prigovarjal, naj miruje, naj zaspi, ako mogoče	A
srečni Krilan! Trudi se, ubijaj se, saj se ne	zastonj!	Naj te vse zapusti, naj se ti izneveri prijatelj	A
obetalo in ponujalo! Prošnje in solze ‒ vse	zastonj!	Prej bi bila omečila in izprosila božjo deklo	A
lesketala draga posoda. Ali družbe še ni bilo;	zastonj	se je ozirala zala hišna na vse strani, ali	A
ponosna grajska gospa. Kolikokrat je skočila	zastonj,	zastonj urno zagrabila v travo z roko! Pridne	A
grajska gospa. Kolikokrat je skočila zastonj,	zastonj	urno zagrabila v travo z roko! Pridne so bile	A
tako čudni, tako pusti kakor nikoli poprej;	zastonj	so bile vse blagovoljne prizadeve zveste živali	A
tolažila je z navadnimi izgovori. Breda si je	zastonj	belila glavo in ugibala, kaj bi pač utegnilo	A
prsih, kakor ptica, ki v gnezdu čepi in vali.	Zastonj	se je bala, zastonj hrepenela; Edvina ni bilo	A
v gnezdu čepi in vali. Zastonj se je bala,	zastonj	hrepenela; Edvina ni bilo in sonce se je že	A
Ljubezen pride v srce kakor pomlad na zemljo.	Zastonj	jo kličemo, zastonj jo želimo.Zvečer še brijejo	A
kakor pomlad na zemljo. Zastonj jo kličemo,	zastonj	jo želimo.Zvečer še brijejo ledeni vetrovi;	A
rekoč: Živél sem in življenje moje ni bilo čisto	zastonj.	Moje ime ni zapisano v zlato knjigo človeštva	A
Vi me ne umete, oče!	Zastonj	bi iskali svoje hčere po gozdih, ne najdete	A
Ves vrt sem obletela, iskala in klicala; vse	zastonj!	Strah me je bilo; gospa pride za mano, kliče	A
neoskrunjeno srce; skušnjave velikega mesta so ga	zastonj	vabile; on ni trgal za kratek čas pisanih cvetic	A
nesreče še ni bila polna. Mati mu nanagloma zboli,	zastonj	je bila vsa pomoč.Sirota že prej ni bila trdnega	A
nimam pravice, tudi opravičevala se ne bodem;	zastonj	bi bila vsaka beseda, nesreča dela človeka krivičnega	A
Kozarca pač ni bilo pri hiši, vedel je, da bi ga	zastonj	iskal; znal si je pomagati.V votlo dlan desne	A
in živemu človeku se vse lahko primeri! Vse	zastonj;	ni se mogel iznebiti spomina na hišo v prijazni	A
kakršne nisem še izkazal nikomur; prosim te, ne	zastonj;	prosim te napósodo, samo toliko, da spravimo	A
kadar bo eden pravi prišél, vso tvojo lepoto	zastonj	bo imél! In prišel je tisti ‚pravi’.	A
omaga, ako mu ne pride prej spoznanje, da so mu	zastonj	vse prizadeve, da se mu je, ako noče poginiti	A
mladino če bodeš enega pridobil, trud tvoj ne bode	zastonj.	Bog ti daj, da dosežeš, kar sem jaz želel doseči	A
nepokornega, pregrešnega in vendar ljubega otroka!	Zastonj	ga je iskalo očetovo oko; srce se mu je tajalo	A
in ono orodje. Najumnejši izmed njih si je	zastonj	belil glavo. Ko je bilo delo dokončano, migne	A
prijetno vijó z belim, drobnim peskom posuta pota;	zastonj	bi bil tu iskal plemenitega drevja in grmovja	A
prizadejal, da bi dobil nesrečni list zopet nazaj!	Zastonj,	skrbno sem ga hranila.Ko se je bližal tvoj prihod	A
prosim, ponujam mu zameno, orožje za orožje.	Zastonj,	ne da se omečiti trdosrčni človek mojim prošnjam	A
Tiste njive, tisti gozdek -« »Res, na pol	zastonj	sem jih dobil!« »Na pol zastonj!	A
Res, na pol zastonj sem jih dobil!« »Na pol	zastonj!	Kaj boš?	A
Kaj boš? Saj sva sama; reciva: skoraj	zastonj;	tisti božjaki, to je bilo samo za ime, da bi	A
oče ‒ to je bil mož, kakršnega bi dandanašnji	zastonj	iskala daleč po svetu.Pa kaj si ga mogla poznati	A
bo napak zanjo. To se ve, da vse to ni bilo	zastonj:	zdaj je bilo treba plačevati stanovanje, zdaj	A
bevka, vleče ga za uho, zaganja se nanj; a vse	zastonj.	Nekoliko kratov Sultan nejevoljno zarenči, ko	A
Fido na sled. Ali danes, ljuba zvesta žival,	zastonj	ti je ves tvoj trud.Vzdigni mu zajca, srno ali	A
za njo ‒ kakor blisk šine mi voz izpred oči,	zastonj	strmi oko za njim; ali jo bodem videl še kdaj	A
Popraševal sem pozneje doma pri starih in mladih;	zastonj,	poezija gine bolj in bolj izmed našega ljudstva	A
hoče: Pojdi, od koder si prišla; dosti dolgo si	zastonj	jela kruh pri hiši!O Bog, o Bog!	A
prositi; povsod nama radi podaré kruha, saj ne	zastonj;	pela jim bova in lepe pravljice jim bova pravila	A
ter z nogami bije, ker mu ne spolniš želje.	Zastonj	ga tešiš in prepričuješ, da je nemogoče; ne	A
Da bi vsaj govoril! Vse	zastonj.	Gospod!	A
dejal sem, da se vendar malo razmislim. Vse	zastonj!	Mrzlo, mrtvo so me s stene gledale znane podobe	A
vedel sem, kaj mora priti, prej ali pozneje ‒	zastonj	vse svarjenje! Vendar pa moram resno besedo	A
Edino blago je, kar ga še ima.	Zastonj	pustiti ga, iz rok dati zadnjo pravico, katero	A
je hudo. O slabih letinah nam je dajal živež	zastonj.	Na tlako nas ni nikoli silil.	A
prično kak posel; tudi bolniki so jo klicali	zastonj	na pomoč. Med Uskoki je živel slavni	A
prišel nocoj že zato rad, da se bom vsaj enkrat	zastonj	navečerjal.Oh, zabele in krompirja mi gre doma	A
Preiskave za to ni bilo. Čemu neki bi se gospodje	zastonj	trudili!Sodniki ne bi bili niti mrtvih oživili	A
bodo videli gospodje, da ne zahtevaš postrežbe	zastonj.	Za pošteno plačilo se ne branijo nikogar, niti	A
lepo, po najnovejši šegi. Take reči pa niso	zastonj.	Vedlo ga je kdaj trdo za denar.	A
vselej, kadar pridem k vam, dve ali tri merice	zastonj.	Ta nagrada vas ne bo dosti bolela, meni pa bo	A
prizadeval druge težave, kakor da so ga morali	zastonj	rediti. Po smrti obeh roditeljev je prevzela	A
tja in iskal mernikov. Trudil in potil se je	zastonj.	Vsekako je bila sreča za gospode, da jih ni zasledi	A
stran 26 . / Zdaj se je pokazalo, da psi niso	zastonj	tulili; ni dvombe, da je prihrumelo v vas celo	A
mestni fant dene v koš pet pavrov, seveda ne	zastonj.	O, poznam dobro našega Toparja, našega Švarceljna	A
premišljujem, toliko večja se kaže negotovost,	zastonj	molim in iščem dobrih svetov.Trpel sem grozovite	A
Zdaj pa, veste kaj? Da ne bom čisto	zastonj	hodila, dajte mi za merico vina!« »Iz srca rad	A
iz obupnega stanja. Mislil sem sam v sebi:	Zastonj	ti je vse tvoje govorjenje. Namerila si se na	A
ta, Urban bo molčal in v tla gledal in pot bo	zastonj.	Ker Franceljna poznate, kajne, mi lahko verjamete	A
iz vere in Boga. Ali sedanji mladini bodete	zastonj	to pridigali.Še smejali se vam bodo in da pokažejo	A
se je vzdignila zoper mene Tomaževa žlahta.	Zastonj	me je branil, zastonj se je klel in rotil, da	A
mene Tomaževa žlahta. Zastonj me je branil,	zastonj	se je klel in rotil, da ljudje lažejo, zastonj	A
zastonj se je klel in rotil, da ljudje lažejo,	zastonj	je prosil in se jokal.Moral me je pustiti.	A
okoli sebe in se zaletaval sem in tam ‒ vse	zastonj.	Fant se ujezi, neče več postajati in poslušati	A
vzel lahko tudi šalo za resnico. Toda ljudem se	zastonj	pridiga, dokler ne skusijo, ne verjamejo.«	A
ali dokler hoče. Marko ni jedel nikjer kruha	zastonj.	Razumel je izvrstno vsak kmečki posel, zraven	A
lahko za tri, koze pa ne bi hotel v hišo, ne	zastonj.	Takih tisoč šest sto je prinesel domov tudi moj	A
se nisem nikoli branil hoditi na tlako, delat	zastonj	takim capinom, tistim škricarskim merkvicam	A
nekaka vročinska bolezen. Zoper tako vročico se	zastonj	vojskuje zdrav razum z orožjem suhoparne modrosti	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  101 201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani