nova beseda iz Slovenije

zastonj (601-700)


ni brigal zanj, vesel je bil, da ima hlapca      zastonj      pri hiši, drugim pa itak na misel ni prišlo  A
Zagorici našel že marsikdo zdravje, katero je bil      zastonj      iskal pri zdravnikih in po zdraviliščih križem  A
ga večkrat čuje, ona bedi, z njim vred išče      zastonj      spanca, a z njim vred neti v svojem srcu še  A
da denarjev ne pozabim! Saj vem, da se nisem      zastonj      vozil sem gor! Alo, sedaj pa rakce, rakce!   A
tvoje ne zahtevam, saj bi jo bil ravnokar dobil      zastonj.      Tudi so človeške duše sedanji čas prav poceni  A
levičarje; tujci pa so radi pomagali, seveda ne      zastonj.      Tako je narod pešal in ginil, rekel bi, sestavno  A
sestavno vzgajal tisti duh, ki te izvestno ni      zastonj      otel iz savskih vrtincev.Otel te je zase, za  A
prav tega in teh Bohinjci najbolj pogrešajo.      Zastonj      je klical naš Valentin Vodnik Apolona, ko je  A
Med njimi, ki so stali brez odmike, naš Rok      zastonj      tam išče zlobno lice njega, ki kriv noritve  A
da mu tam nekaj piše: »Malo bo dela in ne bo      zastonj.     « Kmet se popraska za ušesom in jeclja: »Bi že  A
Stanovanje in hrano imam pri blagem gospodu malone      zastonj      in prijatelj je mojemu velikemu dobrotniku v  A
Marijana. »Potrpi, Jera, potrpi, saj ne bo      zastonj!     « je tolažila. Marijana je še pozno v noč šepetala  A
si mojo besedo in vedi, da pri tej ostanem.      Zastonj      je vsaka prošnja.« »O, saj sem vedela, da nas  A
Ne poznaš ga še. Ni kar tako, Ne boji se ga      zastonj      vsa soseska.Bodi previdna, to ti rečem, ne zini  A
in mu jih dala. »Veš, tista stvar namreč ni      zastonj.     Saj veš, da voz ne teče, če ga ne mažeš.«   A
sva odšla stran, se je pa zopet našobila in      zastonj      sem jo nagovarjal. Iz mesta sem ji prinesel  A
Kozomolec in si mel roké, ker je vedel, da ne bo      zastonj.     »Ampak to ti povem, previdni moramo biti,« je  A
mogel nobeden tekmovati. In to bi bilo tudi      zastonj;      Zalika je od nekdaj že rada videla Mirka, svojega  A
Z lepimi besedami jo je skušal potolažiti, a      zastonj.     Deklica mu žalostno odgovori:   A
žalovala, moja žena točila grenke solze, a vse      zastonj.     Šli smo z menihom Kapistranom globoko doli v  A
zidovje od vseh strani. A ves njih trud je bil      zastonj.     Rožanje so bili hrabri in vztrajni.   A
opozorila na nevarno in težavno pot o polnoči, a vse      zastonj.     Zala je šla, bom rekla, spodrsnila je na vlažni  A
da vzamemo nocoj ta nepristopni tabor, ali      zastonj.     Sreča mi ni naklonjena.   A
videč, jame vpiti in klicati na pomoč. A vse      zastonj.     Marko je sicer pogumno in junaško branil sebe  A
kjer se pesmi cedijo po grapah, kjer angeli      zastonj      delijo slavo, kjer sirene in srne talajo srečo  A
imel samo človeško potrpljenje z njimi ‒ vse      zastonj,      ta slabost pojde v jamo z menoj.« Po zadnjih  A
imen ni najti ne v mali ne v véliki pratiki;      zastonj      bi jih iskal po svetem pismu stare in nove zaveze  A
iskal po svetem pismu stare in nove zaveze,      zastonj      po ‚Življenju svetnikov’!« »Vidite, častiti  A
spoznaval človeške obraze ‒ ginjeni ste bili,      zastonj      ste se premagovali; zato pravim, da ste dober  A
razen gospoda Mirodolskega in njegovega gosta.      Zastonj      si je prizadeval skrbni gospod, zastonj mu prigovarjal  A
gosta. Zastonj si je prizadeval skrbni gospod,      zastonj      mu prigovarjal, naj miruje, naj zaspi, ako mogoče  A
srečni Krilan! Trudi se, ubijaj se, saj se ne      zastonj!      Naj te vse zapusti, naj se ti izneveri prijatelj  A
obetalo in ponujalo! Prošnje in solze ‒ vse      zastonj!     Prej bi bila omečila in izprosila božjo deklo  A
lesketala draga posoda. Ali družbe še ni bilo;      zastonj      se je ozirala zala hišna na vse strani, ali  A
ponosna grajska gospa. Kolikokrat je skočila      zastonj,      zastonj urno zagrabila v travo z roko! Pridne  A
grajska gospa. Kolikokrat je skočila zastonj,      zastonj      urno zagrabila v travo z roko! Pridne so bile  A
tako čudni, tako pusti kakor nikoli poprej;      zastonj      so bile vse blagovoljne prizadeve zveste živali  A
tolažila je z navadnimi izgovori. Breda si je      zastonj      belila glavo in ugibala, kaj bi pač utegnilo  A
prsih, kakor ptica, ki v gnezdu čepi in vali.      Zastonj      se je bala, zastonj hrepenela; Edvina ni bilo  A
v gnezdu čepi in vali. Zastonj se je bala,      zastonj      hrepenela; Edvina ni bilo in sonce se je že  A
Ljubezen pride v srce kakor pomlad na zemljo.      Zastonj      jo kličemo, zastonj jo želimo.Zvečer še brijejo  A
kakor pomlad na zemljo. Zastonj jo kličemo,      zastonj      jo želimo.Zvečer še brijejo ledeni vetrovi;  A
rekoč: Živél sem in življenje moje ni bilo čisto      zastonj.     Moje ime ni zapisano v zlato knjigo človeštva  A
Vi me ne umete, oče!      Zastonj      bi iskali svoje hčere po gozdih, ne najdete  A
Ves vrt sem obletela, iskala in klicala; vse      zastonj!     Strah me je bilo; gospa pride za mano, kliče  A
neoskrunjeno srce; skušnjave velikega mesta so ga      zastonj      vabile; on ni trgal za kratek čas pisanih cvetic  A
nesreče še ni bila polna. Mati mu nanagloma zboli,      zastonj      je bila vsa pomoč.Sirota že prej ni bila trdnega  A
nimam pravice, tudi opravičevala se ne bodem;      zastonj      bi bila vsaka beseda, nesreča dela človeka krivičnega  A
Kozarca pač ni bilo pri hiši, vedel je, da bi ga      zastonj      iskal; znal si je pomagati.V votlo dlan desne  A
in živemu človeku se vse lahko primeri! Vse      zastonj;      ni se mogel iznebiti spomina na hišo v prijazni  A
kakršne nisem še izkazal nikomur; prosim te, ne      zastonj;      prosim te napósodo, samo toliko, da spravimo  A
kadar bo eden pravi prišél, vso tvojo lepoto      zastonj      bo imél! In prišel je tisti ‚pravi’.  A
omaga, ako mu ne pride prej spoznanje, da so mu      zastonj      vse prizadeve, da se mu je, ako noče poginiti  A
mladino če bodeš enega pridobil, trud tvoj ne bode      zastonj.     Bog ti daj, da dosežeš, kar sem jaz želel doseči  A
nepokornega, pregrešnega in vendar ljubega otroka!      Zastonj      ga je iskalo očetovo oko; srce se mu je tajalo  A
in ono orodje. Najumnejši izmed njih si je      zastonj      belil glavo. Ko je bilo delo dokončano, migne  A
prijetno vijó z belim, drobnim peskom posuta pota;      zastonj      bi bil tu iskal plemenitega drevja in grmovja  A
prizadejal, da bi dobil nesrečni list zopet nazaj!      Zastonj,      skrbno sem ga hranila.Ko se je bližal tvoj prihod  A
prosim, ponujam mu zameno, orožje za orožje.      Zastonj,      ne da se omečiti trdosrčni človek mojim prošnjam  A
Tiste njive, tisti gozdek -« »Res, na pol      zastonj      sem jih dobil!« »Na pol zastonj!  A
Res, na pol zastonj sem jih dobil!« »Na pol      zastonj!     Kaj boš?  A
Kaj boš? Saj sva sama; reciva: skoraj      zastonj;      tisti božjaki, to je bilo samo za ime, da bi  A
oče ‒ to je bil mož, kakršnega bi dandanašnji      zastonj      iskala daleč po svetu.Pa kaj si ga mogla poznati  A
bo napak zanjo. To se ve, da vse to ni bilo      zastonj:      zdaj je bilo treba plačevati stanovanje, zdaj  A
bevka, vleče ga za uho, zaganja se nanj; a vse      zastonj.     Nekoliko kratov Sultan nejevoljno zarenči, ko  A
Fido na sled. Ali danes, ljuba zvesta žival,      zastonj      ti je ves tvoj trud.Vzdigni mu zajca, srno ali  A
za njo ‒ kakor blisk šine mi voz izpred oči,      zastonj      strmi oko za njim; ali jo bodem videl še kdaj  A
Popraševal sem pozneje doma pri starih in mladih;      zastonj,      poezija gine bolj in bolj izmed našega ljudstva  A
hoče: Pojdi, od koder si prišla; dosti dolgo si      zastonj      jela kruh pri hiši!O Bog, o Bog!   A
prositi; povsod nama radi podaré kruha, saj ne      zastonj;      pela jim bova in lepe pravljice jim bova pravila  A
ter z nogami bije, ker mu ne spolniš želje.      Zastonj      ga tešiš in prepričuješ, da je nemogoče; ne  A
Da bi vsaj govoril! Vse      zastonj.      Gospod!   A
dejal sem, da se vendar malo razmislim. Vse      zastonj!      Mrzlo, mrtvo so me s stene gledale znane podobe  A
vedel sem, kaj mora priti, prej ali pozneje ‒      zastonj      vse svarjenje! Vendar pa moram resno besedo  A
Edino blago je, kar ga še ima.      Zastonj      pustiti ga, iz rok dati zadnjo pravico, katero  A
je hudo. O slabih letinah nam je dajal živež      zastonj.     Na tlako nas ni nikoli silil.   A
prično kak posel; tudi bolniki so jo klicali      zastonj      na pomoč. Med Uskoki je živel slavni  A
prišel nocoj že zato rad, da se bom vsaj enkrat      zastonj      navečerjal.Oh, zabele in krompirja mi gre doma  A
Preiskave za to ni bilo. Čemu neki bi se gospodje      zastonj      trudili!Sodniki ne bi bili niti mrtvih oživili  A
bodo videli gospodje, da ne zahtevaš postrežbe      zastonj.     Za pošteno plačilo se ne branijo nikogar, niti  A
lepo, po najnovejši šegi. Take reči pa niso      zastonj.     Vedlo ga je kdaj trdo za denar.   A
vselej, kadar pridem k vam, dve ali tri merice      zastonj.     Ta nagrada vas ne bo dosti bolela, meni pa bo  A
prizadeval druge težave, kakor da so ga morali      zastonj      rediti. Po smrti obeh roditeljev je prevzela  A
tja in iskal mernikov. Trudil in potil se je      zastonj.     Vsekako je bila sreča za gospode, da jih ni zasledi  A
stran 26 . / Zdaj se je pokazalo, da psi niso      zastonj      tulili; ni dvombe, da je prihrumelo v vas celo  A
mestni fant dene v koš pet pavrov, seveda ne      zastonj.     O, poznam dobro našega Toparja, našega Švarceljna  A
premišljujem, toliko večja se kaže negotovost,      zastonj      molim in iščem dobrih svetov.Trpel sem grozovite  A
Zdaj pa, veste kaj? Da ne bom čisto      zastonj      hodila, dajte mi za merico vina!« »Iz srca rad  A
iz obupnega stanja. Mislil sem sam v sebi:      Zastonj      ti je vse tvoje govorjenje. Namerila si se na  A
ta, Urban bo molčal in v tla gledal in pot bo      zastonj.      Ker Franceljna poznate, kajne, mi lahko verjamete  A
iz vere in Boga. Ali sedanji mladini bodete      zastonj      to pridigali.Še smejali se vam bodo in da pokažejo  A
se je vzdignila zoper mene Tomaževa žlahta.      Zastonj      me je branil, zastonj se je klel in rotil, da  A
mene Tomaževa žlahta. Zastonj me je branil,      zastonj      se je klel in rotil, da ljudje lažejo, zastonj  A
zastonj se je klel in rotil, da ljudje lažejo,      zastonj      je prosil in se jokal.Moral me je pustiti.  A
okoli sebe in se zaletaval sem in tam ‒ vse      zastonj.     Fant se ujezi, neče več postajati in poslušati  A
vzel lahko tudi šalo za resnico. Toda ljudem se      zastonj      pridiga, dokler ne skusijo, ne verjamejo.«   A
ali dokler hoče. Marko ni jedel nikjer kruha      zastonj.     Razumel je izvrstno vsak kmečki posel, zraven  A
lahko za tri, koze pa ne bi hotel v hišo, ne      zastonj.     Takih tisoč šest sto je prinesel domov tudi moj  A
se nisem nikoli branil hoditi na tlako, delat      zastonj      takim capinom, tistim škricarskim merkvicam  A
nekaka vročinska bolezen. Zoper tako vročico se      zastonj      vojskuje zdrav razum z orožjem suhoparne modrosti  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  101 201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA