zastonj (501-600)

darove zatrl, ampak ga tudi telesno pohabil.	Zastonj	je bilo vse podobarjevo prigovarjanje, ki je	A
svoj čoln po sapi sreče, komur sovražna je,	zastonj	obrača. Iz teh misli ga zbudi omenjeni zakotni	A
da bi ti jaz ne storil, če le morem.« »Ne bo	zastonj.	Potje so ti plačani dobro.	A
na skednju, vse gori, vse je suho, pomoč je	zastonj.	Kakor iz uma se je valjal Abranek po vrtu.	A
Pridi čez dva dni, pa ti bom en bokal moke	zastonj	dal, ker si že ravno tako siten in nadležen	A
temveč pošten Slovenec iz gorenjske vasi. Vse	zastonj!	Potomci lovcev glasovitega »podkovanega karpa	A
je na levo uho visela. Spodaj pod nogami si	zastonj	iskal obutala, Črtek je rajši bosonog hodil	A
»Jutri zjutraj grem.« . / . / stran 41 . /	Zastonj	je bilo, da je Črtek z glavo majal in dejal	A
greste že zdaj na pot, povrne se vam bolezen;«	zastonj,	da so ga pošteni drvarjevi ljudje strahoma prosili	A
sinoči ni dosti spala in da se olje ne dobó	zastonj.	Pa kakor se je videlo, naša dva gosta nista bila	A
in dan nisem toliko prehodil, pa vse je bilo	zastonj.	Kakor bi se bila v zemljo udrla,« pravi Jernej	A
ni dal daleč iskati in vsa prizadeva je bila	zastonj.	Preteklo je tako več let.	A
doživela, vam bo Homerjev naših pesem pela. A	zastonj	se še današnji dan obračamo po slovenskem polju	A
saj veš! Helena, tvoja hči, jaz ne vem, vse je	zastonj.	Kakor si prizadevam, ne opravim nič, zmerom	A
moreš, to vem. Ali večjo dobroto, kakor bi me	zastonj	branil, storiš mi, če tole pismo neseš v mesto	A
koga kaznovati, ko on sam in njegovi bratje.	Zastonj	se je Simon izgovarjal, da je tudi njemu varnost	A
izgovarjal, da je tudi njemu varnost obljubljena,	zastonj	se je hlapcem srdito branil ko medved, polomili	A
ti dobro, ako si me prekanil, to ti povem; če	zastonj	prežimo tu nocoj, zatilnik tebi potipljem; saj	A
Na rami sem ga odnesel iz grajskega dvora.	Zastonj	sem upal, da se mu noga zravna; vsa zdravila	A
da se mu noga zravna; vsa zdravila so bila	zastonj,	bolečine so se množile, kosti so mu šle iz udov	A
prišli in zdaj bi bili morali brez uspeha nazaj ‒	zastonj,	brez končanega namena. »Gospod se mora odkupiti	A
zasmehljivo in zagrabi malega dečka, ki se je	zastonj	jokaje skušal skriti za očeta Bernarda. »Kaj	A
hajdi, moji dekliči, barantajmo, vse dam na pol	zastonj,	le polovico boste mi plačale.« »Igrače in vse	A
menihi stiški, ga pregovoré, da je vse iskanje	zastonj,	ker se ni dalo ni pičice izvedeti, proti kateremu	A
da mu je starost prezgodaj jela lomiti kosti.	Zastonj	so upali in pravili menihi, da se mu bode rana	A
zdaj bili, vsak vojak je bil junak, nobeden ni	zastonj	dal svojega življenja; ali nazadnje mala, že	A
tako hrabrostjo, kakršne bi morda današnji dan	zastonj	iskal med nami, njihovimi vnuki. Nekateri Turek	A
srcem tistega, ki ga je toliko časa pričakoval	zastonj.	Sicer pa je cigan tolmačil med njima, kar je	A
110 . / da v turški obleki, manjkalo je Petra.	Zastonj	je stari Marko, ves solzen od samega veselja	A
solzen od samega veselja, za njim popraševal,	zastonj	so družina ves grad prestaknili. Petra ni bilo	A
njen bistri pogled premaga moževe oči. Niso	zastonj	obvisele celo oči pobožnega in vendar ne več	A
reče župnik: »Ne pravijo ljudje po okolici	zastonj	tvoji ženi še zmerom lepa Vida, kakor so jo	A
tudi Basnigojevino obiskaval in ki ni nikdar	zastonj	dajal dobrega sveta, bil je Antonu brat.Kdo	A
bil je starejši Samorod, župnik. »Tu je vse	zastonj,	treba je samo v božjo previdnost zaupati, ki	A
tudi on sam. Vse njegovo prizadevanje je bilo	zastonj.	Ne duha ne sluha, ne sledu ne tiru o njegovi	A
dete dobiti. Nočem, da bi bila danes ves dan	zastonj	o tem mislila.Če ne ...	A
takih, da bi jih pes oblajal, a jaz se trudim	zastonj,	tebi pa vse samo priletava.Ti si srečen, Alberto	A
»Pojdi z menoj.« »A ne	zastonj.	« »Plačeval te ne bodem.«	A
kadar je govorila strast, tačas bi bil župnik	zastonj	govoril.Tako tudi danes župnik ni nič opravil	A
rekel in dejal, da bi jo pregovoril, bilo je	zastonj.	Vdala se je v neko apatijo in nič ni odgovarjala	A
Večidel tako sede in ne govore in ne slišijo.«	Zastonj	se je župnik trudil, da bi jo do govorjenja	A
On ni tajil pred sodniki, in tajiti bi bilo	zastonj.	Vpričo ljudi je našel Paolija v krčmi, pritisnil	A
vzporedniku izviti. A bilo je vse izgovarjanje	zastonj.	Treba je bilo še dalje iti ž njimi.	A
on. . / . / stran 19 . / A ker vidi, da je	zastonj,	spogne se z lahkomiselnim nasmehom, zaviha brke	A
pojdi spat in pomisli, kaj sem govoril. Ni bilo	zastonj	ni neumno ne.« Jaz sem šel pač spat	A
Ko bi mi kdo utegnil povedati, da oni valpet	zastonj	hodi za njo, da ga ne mara, da mi je vendar	A
Joj, joj, joj. Ni	zastonj	klel in ni zastonj molil. Zadnji konj je zginil	A
Joj, joj, joj. Ni zastonj klel in ni	zastonj	molil. Zadnji konj je zginil za ovinkom.	A
Oba pridna!« »Ga nimata psa	zastonj	rada.«In so odšli vsak k svoji skledi mlečne	A
»Prodal jih bom.« »Jeseni, ko bodo na pol	zastonj?	« »Čez zimo jih ne morem preživiti; imam premalo	A
se Ančke le pritakne, bo Marko udaril. Ni	zastonj	poznal njegovega očeta, Šimna, ki se je povozil	A
potrkavala ob mizo in hotela biti huda. »Se	zastonj	trudiš.Od mene ne boš zvedela nikoli.«	A
temveč tudi preostri in hudi. Toda vse je bilo	zastonj.	Tako je moral pred letom doživeti strašnih dogodkov	A
ne bilo, če bi že prav prosili zame, zdaj je	zastonj	in nepotrebno.Nočem milosti od tistih, ki je	A
jezno in oči se mu nekako čudno oživé. »Ni	zastonj!	Kdor trka, temu se odpre.	A
Nikar me ne pregovarjajte.	Zastonj	je.Glavo za glavo!	A
roke in noge in ga je tiščala na stol. Bilo je	zastonj,	pobesil je ponosno glavo kakor drugi. »O Bog	A
»On mora biti sojen.«	Zastonj	so se ubogi plemenitaši obračali in ozirali	A
vezi na svojih tega sramotenja nevajenih rokah.	Zastonj!	Zopet se mu glava pobesi, bližnja smrt mu pride	A
Zvedel je od svojih neusmiljenih stražarjev, da	zastonj	upa, da do tega kraja čez skalnate hribe ne	A
volov prosila, razvidela sta, da je vsaka beseda	zastonj	ter da se ne dá preprositi, odšla sta torej	A
raztrgano: v orožju pri oddelku študentovskem	zastonj	čevlje trgati, to mi malo in dosti ne kaže.	A
bili vsi siti, in vse to so nam dali menihi	zastonj.	Takega še nismo imeli, kar sem bil vojak, in	A
« in ko oči odpremo, vidimo sto mož lovcev.	Zastonj	smo brcali in bili krog sebe.Vlečejo nas ven	A
prizadevanje, zopet zagozditi se mednje, je bilo	zastonj.	Pred mostom berezinskim je stal majhen gozdič	A
ognil. Dva dni sem čakal v mrazu in lakoti	zastonj	pri mostu.Nepretrgoma je bil most tako natlačen	A
francosko, nemško, slovansko, na vse viže, pa	zastonj.	Proti večeru prijezdi med gnečo neki mlad pruski	A
Jaz imam dosti kruha za Kranjce!« Pa	zastonj	sem se zadiral, da mi je grlo ohripelo, nobenega	A
Lahko bi bil ušel in napotil se v domovino, ali	zastonj	bi mi bilo upati brez postavnega privoljenja	A
ubožna stanica dragocen biser, ki ga dostikrat	zastonj	iščeš po bogato okinčanih mestnih sobah, hrani	A
krčmarjevo in še njega na tihem poprašal, ali	zastonj;	tudi Rebrnik mu hrbet obrne.Žalosten in brez	A
ta večer in vsak je položil svoj del na mizo.	Zastonj	je Tekmec obetal, da bode že še on dodal pozneje	A
svojega načelnika Peča ničesar storiti. Tekmec je	zastonj	poskušal vstati in svojega nasprotnega soseda	A
mačje nenadoma napasti. Ves njegov trud je bil	zastonj;	le še bolj je bil tepen.Zdajci ga maščevalni	A
prepričal, da je ves trud, celo culo odnesti,	zastonj,	prerezal jo je s krivcem čez pol in odnesel	A
napačnega življenja, upam, da moja prošnja ne bo	zastonj.	« »O gospod fajmošter ‒« spregovori Reza.	A
bode vam namenjen, boter!« »Upam ti ga ne,	zastonj	ti ga bom dal,« reče krčmar in kmalu prinese	A
boš pa plačal, šleva; ali si pozabil že, da	zastonj	piješ?« pravi smejé se Dlek. »Kaj?« huduje se	A
človeško truplo ležati. Kliče in suje z nogo ‒ vse	zastonj.	Zažvižga in kmalu pride na znani klic drug tovariš	A
vas gotovo ne. Tu bi bilo vse prizadevanje	zastonj,	« smeje se Hrastova gospa; »no, pa tukaj tega	A
in šepetala: »Če to ne pomaga, potem je vse	zastonj,	vse!« Prekanila je v istini graščaka; še sanjalo	A
Hrast je malo pomislil. »Ne, ne, tu je vse	zastonj!	Vrata vam bo pokazal in sedaj je sigurno vse	A
naj si izbere kakega ribniškega dekleta, toda	zastonj!	« »Kje pa je doma ta vaša guvernanta?« vpraša	A
Hrast je čutil, da kovaču ni nekaj po godu, toda	zastonj	je ugibal, kaj in kako. »Hočete li eno zasmoditi	A
čul korake prej, nego ugleda prihajajočo. Pa	zastonj!	Okrog njega po travi, po grmovju so cvrčali in	A
drugemu kaj na dolgu, povedati vam moram, da nisem	zastonj	odlašala svojega odgovora; saj veste katerega	A
bi bil morda kaj spravil, pa ves trud je bil	zastonj,	nejevolja očetova pa še večja.Vrhu tega pa so	A
kobilo ob uzdi izpeljati. Toda tudi to je bilo	zastonj;	stala je kakor vkopana.Zdravnik je zlezel zopet	A
po očetovem in ženinovem naročilu točil vino	zastonj,	kolikor ga je hotela gosposka soba, hlapcem	A
nadaljeval je stari čednik. Vedel je, da ne govori	zastonj.	Nekaj let je zopet minilo in ljudje na vasi	A
»Ali nisi prodal?« »Ne; ko bi jo	zastonj	dal!« zavrnil je Tone.Privezal je vtem kravo	A
»Ta grdoba te je? Oh, ta ni	zastonj	‚lutrš’.Pa nič ne jokaj, Tine; čemu pa tudi	A
tretji. »Saj že pregovor pravi: gospod nikoli	zastonj	ne zine, kakor tačas, kadar mu meso z vilic	A
boš imel mir ‒ računal boš ‒ a ne sanjal. Pa	zastonj!	In naposled ‒ čemu vam pripovedujem to?«	A
dva pridna kmeta in, ko prideta, obeta jima	zastonj	lesa dati za nova poslopja. »Ni treba, gospod	A
danes zadnjikrat govoriti ž njo, pa za stonj!	Zastonj!	Brez slovesa, molče se je obrnila v stran moj	A
166 . / raven, tedaj se nisem menila za to!	Zastonj	je bilo vse ‒ zastonj!« Starka je umolknila	A
se nisem menila za to! Zastonj je bilo vse ‒	zastonj!	« Starka je umolknila in tudi slikar je zrl nem	A
noče jih ‒ starih bab, ‒ drugod pa jo iščeš	zastonj.	Pa dekleta?	A
brezskrbno počival. Zato je vse pogajanje	zastonj,	tembolj, ko tudi mati vsemu pritrjuje, kar govoriči	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani