zadnji (501-600)

ritenski pomika proti vodi. Za repom pomoči v vodo	zadnji	del telesa.Dolgo ga podrži v njej.	A
se je oprl na kol, ko si je z njim izgrebel	zadnji	krompirček iz žerjavice, in povedal. »Ko sem	A
domov?« so kmetje tiščali v konjarja, ki je	zadnji	priropotal v coklah na vas.Kobile so se vse	A
Bržkone z na pol ubitimi buticami. Ko so še	zadnji	štirje ponovili naskok in je bil vsak pobožan	A
okno; naravnost v sobo se je otel in se skril v	zadnji	kot pred drhaljo, ki je prihrumela za njim prav	A
je Jazon dovršil zrelostni izpit. Toda ta	zadnji	izpit mu ni bil na hvalo.Njegovi kremplji in	A
tovorne vagone. Vlak obstoji, pes pa hops na	zadnji	voz.Ko se pripeljemo na Škofljico, plane pes	A
Le sablje so ležale krog droga. Vid je bil	zadnji.	Zapodil je konja, ta je zaprhal krog droga.	A
sablje so spet ležale na tleh krog droga.	Zadnji	se zakadi s konjem po dvorišču Vid.Sablja švigne	A
Vitezi so prijezdili.	Zadnji	je bil Vid.Ta dan pa je bil posebno imenitno	A
zbijali zlato jabolko, zbil ga ni nobeden.	Zadnji	je zajezdil Vid.Najprej počasi in svečano.	A
prepriden gospodar je bil. Prvi je vstajal,	zadnji	legal.Sosedje so ga pregovarjali, naj si najame	A
začutil pekočo bolečino ... Zadnja pesem ‒ soncu,	zadnji	pogled ‒ na to vroče srce ... Nato je omahnil	A
in si položil puško na kolena. Ozrl se je po	zadnji	zvezdi.Tudi ta je že bledela.	A
Kolednikom. In ustavila se je, ko je ugasnil	zadnji	žarek zahajajočega sonca; sij kraljevske postave	A
Menda Marjanica tudi. Pri	zadnji	vožnji sta si zeló želela snega, majčkeno je	A
Vsaj dva meseca prezgodaj.« »	Zadnji	čas, Jernej, imaš vsaj dediča,« se je potegnila	A
župniku in se še nekajkrat jezno ozrl na Pikono.	Zadnji	se je preril skozi množico Vodnar, mož, ki je	A
so se stisnili in naredili prostor. Matic je	zadnji	sedel na vogal mize in klical za natakarico	A
ob krivem gabru za grmom in vselej prihajal	zadnji	in odhajal prvi. Nekega dne je pa moral z doma	A
kot okamneli stali in molčali. Ko je zagrnil	zadnji	voz oblak prahu, so se ljudje spogledali. Oči	A
gledali od daleč izpred hlevov. Golob je nakladal	zadnji	voz na pol suhega sena.Klobuk mu je stal postrani	A
brazgotini je zevala na vsej gladini in ko je zavozil	zadnji	na travnik, je ni bilo zdrave zemlje, da bi	A
na poveljnikovem čelu. Zvečer so se vrnili	zadnji	pozvedovalci.Nobeden prejšnjih ni našel sledu	A
pogoltnili temni gozdovi. Sam se je premaknil	zadnji.	Pa tudi njegova četa je lezla ob straneh, bredla	A
vzklikali, ko so zrli te zastavne, ogorele može.	Zadnji	med njimi je bil kralj Gelimer.Bagreni plašč	A
In tedaj še eden, barbar, Sloven. »	Zadnji,	« so trobile troblje.Hipodrom se je zopet pomiril	A
‒ pa je prebolel vse rane. Ko pa je izginil	zadnji	sin, Iztok, ko je v rodu zavladal razpor, se	A
veš, seveda ne veš, kako bi vedel! Edini sin,	zadnji	sin, Iztok, mi je izginil.O Morana!«	A
naslajal ob vsakem cvenku. Ko je zacingljal	zadnji,	je evnuh skremžil spačeni obraz v prijetne gubé	A
despojni. Ko je Epafrodit prejel pismo in prebral	zadnji	vrsti, se mu je namuzal pretkani obraz, segel	A
pa nimam, ne morem dati. Izvolite pregledati	zadnji	kotiček!Vse vam je odprto, skladišča, delavnice	A
Zvezde na gosto, nebo blizu. S trgov so odšli	zadnji	igralci.Hladen mir povsod.	A
govorila Irena, te izroči najnižjemu peklu, lovača!	Zadnji	pes v barbarih je vrednejši časti od tebe, ki	A
Še tebe so zgrabili! Zamižal je	zadnji	žarek upanja in mislil sem, da mi utone srce	A
Magister equitum, čemu pomišljaš?« »Naj bom	zadnji	suženj v hipodromu, če kaj vem o tem imenu.	A
od despojne in odšel pobit in ponižan kakor	zadnji	suženj, ko ga pretepe gospodar z bičem. Ko je	A
tovoriti na konje žita za hrano. Ko je odšel	zadnji	tovor skozi vrata, je vrgel Iztok ogorek v kup	A
v dolini. Dekleta so pulila z urnimi prsti	zadnji	kos.Tunjuš je zrl z izbuljenimi očmi na ravan	A
Ljubim? Ali nisem že davno iztrošil	zadnji	utrip srca, ki bi mu utegnil reči ljubezen?	A
Bila je brez brašna. Kakor bi ji odrezal	zadnji	up, so ji onemogle roke, konj se je ustavil	A
plahnela; na večer drugega dne sem potrošil	zadnji	zlat; z njim sem kupil štiridesetega moža.Segnal	A
Toda utekel je. In sedaj troši	zadnji	ostanek imetja, da otme otroka.Nocojšnje delo	A
bila trudna od brezdelja. In če bi padel on,	zadnji	Svarunič, kaj za to.Padel bi junak, zadet od	A
zamudil trenutka, da bi ne bil potegnil meča.	Zadnji	jezdeci so vrgli celo kopja v Slovene in predrli	A
slavno slavo, brstečo iz bratovske ljubezni.	Zadnji	je preplul Donavo Iztok s konjico.Štiri sto	A
sovragov dotlej sem vaš vojvoda. Ko se vrnemo, bom	zadnji	hlapec starešin in pokoren sluga velmož.« »Živel	A
Iztoku!« . / . / stran 252 . / »Darujmo naglo	zadnji	obet Perunu, potem se dvignimo na jug.Jesen	A
je stisnil pest drobiža. Jok je stoje izpil	zadnji	kanec - in odšel. Tedaj je tiho pa naglo	A
dogorela, stenj je omahnil, visoko je zaplapolal	zadnji	zubelj, skoz okna je gledalo sivo, pusto jutro	A
vsi obenem tiščali k okencu, ko se je odprlo.	Zadnji	je prišel na vrsto, kupil dopisnico in malomarno	A
»Skopulja,« je spregovoril polglasno Jok. »	Zadnji	korenček, kakor šilo tenak, izpukne!Ne privošči	A
udaril po konju, ki je zbežal, da je zanašalo	zadnji	konec voza. »Toda povem ti, Štefan,	A
Smrekarju so se oči zabliskale ob imenu Minka.	Zadnji	košček večerje je pustil na krožniku, na katerega	A
Vsaj tukaj, v takem gnezdu.« Aleno je	zadnji	stavek preplašil. »Torej ste vi tudi	A
ko se je jasno spomnila, kako je bil Smrekar	zadnji	čas vesel, da ji ni nihče omenil nič o pravdi	A
da so se možje spogledali. »Fej,« je pljunil	zadnji	požirek na tla, vrgel krono na mizo in vstal	A
listke in zaznamke raznih kupčij. Ko je odprl	zadnji,	s posebno zapono zaprt predalček, je potegnil	A
sinu v roko, z levico je poiskala pod blazino	zadnji	prihranek in mu ga dala. »Hvala lepa	A
hočete. Vselej, kadar sem sam prestradan razdelil	zadnji	vinar in ga dal polovico tovarišu, se mi je	A
mu je obkrožal usta. Ko se je pritisnil na	zadnji	vogel mize, mu je namignil Zaplaznik:	A
je vselej pristopil tudi Boltežar, trčil prav	zadnji	z njo, a tako nasilno, da se je pocejalo iz	A
tisto potjo, na kateri jo je ustavil oče... Ko so	zadnji,	ki so prišli kropit in čuvat k mrličema, odšli	A
pripeva k pogrebu, je sklical sinove: »Sedaj je	zadnji	čas.Odločite se, kdo prevzame Podlog.	A
krpe, a preden kriknem - kajti v sanjah se šele	zadnji	hip mukoma izvije krik - že strmoglavim in ta	A
Drug za drugim. Prvi Albin; v sredi Ivanka,	zadnji	jaz.Jasno?«	A
Obrisala sem jih in pogled mi je obtičal na	zadnji	vrstici razglasa v dveh jezikih: Tako	A
je že, da se ji je posrečilo, da se je padalo	zadnji	hip vendarle še odprlo, toda odprlo se je samo	A
voziš se z njimi lahko tudi do večera. V tisti	zadnji	je v naši sobi večkrat kdo umrl, s posteljo	A
med svoja kolena in s palico mahal po njegovi	zadnji	plati, da je razred v grozi zadrževal dih.Jaz	A
srečna, ker je vedela, da je ljubljena. Ves	zadnji	čas se je odtrgala od svojega do vrha izpolnjenega	A
začudena opazila, da sva ostala sama in da pleševa	zadnji	tango.Ansambel naju je z nasmehom gledal in	A
sem te hotela zbuditi, a potem si se vselej	zadnji	hip obrnila in utihnila.« »Zaradi mene še ti	A
pa je šel preko vratu na tilnik in nazaj. V	zadnji	hlačni žep je segel po glavniček in se počesal	A
bi ti še počival, Rudi,« je rekla. »Tine je	zadnji	na svetu, ki bi ti to zameril.« Molče	A
vzbočil prsi in ponosno pomislil, da ni čisto	zadnji	na svetu, in da mora biti njegova glava vsekakor	A
»Najina sveta skrivnost!« Prav ob	zadnji	besedi je pritekla k njima Polonica.Obšla jo	A
... Tu sta čakala na smrt, in če prav razumem	zadnji	dve besedi, je nesrečno dekle odpustilo svojemu	A
prišel k oddaji in vse natančno pregledal.	Zadnji	dan sem spet stopil v njegovo pisarno in ga	A
Prvi me pozdravljaš, si misli fant, kakor si se	zadnji	poslovil od mene.Čas je, da si prišel, mi praviš	A
II. Kdor se	zadnji	smeje, se najslajše smeje, si je mislil Miklausin	A
drugič: bolje je meril in občutneje je zadel. V	zadnji	tretjini julija, ko so se bili duhovi razburili	A
Spet ju je vrgla skupaj ... K novemu boju, k	zadnji	preizkušnji? Zdaj poročnik naglo vstane	A
javljali na obzorju. Jalove grožnje - to so bili	zadnji	trzljaji avstrijsko‐ogrskega zmaja, čigar pogina	A
so štrleli v gostih šopih navzgor. ”To je	zadnji	dan!“ Odločil se je, da si uredí natanko	A
resnično življenje ... Kakó se je odprlo pred mano	zadnji	dan!“ Obenem pa je začutil, da ni imel na	A
moja, z ginjenim srcem vam stiskam roko! Še	zadnji	iskreni pozdrav mojim ljubim prijateljem!--	A
zmerom prepričan o svoji nenavadni sreči ... Na	zadnji	strani pisma pa je stal njegov vedno isti podpis	A
sta z mano nekako takó, kakor bi bil odveč,	zadnji	...To me je skoro užalilo ...“	A
eksistira ... tedaj sploh ne eksistira ne ...“	Zadnji	stavek mu je prišel na jezik takó nepričakovano	A
jamah, moja lica so ohlapna in upala. To je moj	zadnji	izprehod; jutri ostanem v postelji, -- zdi se	A
ničevost in minljivost, pa mu je bilo razodeto ob	zadnji	strašni uri, da je bil spoznal življenja vesoljnost	A
boljše godilo, kakor meni ... Sporoči Francetu moj	zadnji	pozdrav ...“ Marijca stopi k vzglavju in si	A
269 . / ”Ministrski svet je sklenil v svoji	zadnji	seji, da hoče prej ko slej posvečevati vso skrb	A
obraz in name. Nikoli nisem bil tako blizu tisti	zadnji,	edini besedi, ki se ustavi človeku na ustnicah	A
razločni glasovi iz doline. Izginil je bil	zadnji	sled bolezni, gorka je bila spet prej tako lena	A
in bela, njene ustnice so bile polne, rahel	zadnji	dih pomladi in sreče je še tiho, pritajeno trepetal	A
dvajset krajcarjev, ki ste jih izgubili pri	zadnji	partiji ...“ ”Ali gospod Ognjišček!“	A
Petnajst let je tega, kar je bil gospod adjunkt pri	zadnji	veselici, namreč na svoji svatbi.Lahko si torej	A
je bila tolažba. Nikoli nisem bil gospodar,	zadnji	hlapec sem bil, poleg pastirjeve je ležala moja	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani