zadnji (601-700)

počivali v jarku, dolgo počivali, oče! Vzemite	zadnji	srebrnik, ki ga še imate, oče, pa stopite v	A
vislicah! Takó bo storil, kakor tisti, ki je ob	zadnji	uri, že pod vrvico, okrenil duhovniku hrbet	A
tajnika, ki je imel opravila samó podnevi. V	zadnji	sobi, ki se je prišlo vanjo skozi kuhinjo ali	A
vrelo po meni z nenavadno močjo; izginil je	zadnji	ostanek moje trezne razsodnosti.Blodil sem po	A
polici svoje knjige in domislil sem se, da sem	zadnji	čas precej zanemaril študije.Če pojde tako naprej	A
igra, zdaj je razposajena in nespodobna, ker je	zadnji	čas; kmalu ne bo časa več, zakaj žena spodobnega	A
bombažem. Predzadnji je šel učitelj Šviligoj,	zadnji	je bil bledi škric.Lepo se je poklonil rodoljubni	A
ne veš in ne boš zvedel prej, kakor ob tisti	zadnji	uri, ko se bodo odprle vse duri nastežaj.-	A
vriskal, ga nisi poznal; starca, ki mu je bil	zadnji	vzdih obenem zadnje trpljenje, si pokrižal po	A
Predzadnji si izmed tistih, ki so šli!“ ”Kdo pa je	zadnji?	Kdo čaka še dalj?“ se je čudil najmlajši.	A
Kdo čaka še dalj?“ se je čudil najmlajši. ”	Zadnji	sem jaz, cigan, popotnik brez ceste, brez doma	A
ustna so odgovorila v spanju. ”Zbogom, ti moj	zadnji,	najljubši!“ Šel je narahlo, kakor je bil	A
cigan! Ali čuvaj se me -- nisi prvi in ne boš	zadnji,	ki bo izkusil, kdo je Elija!“ Stopil je k	A
bile prazne in hodil je tiho od vrat do vrat. V	zadnji	sobi pa je stalo visoko ogledalo od stropa do	A
in svoje družine v jasnih in krepkih črtah.	Zadnji	smoter vsega nehanja in vseh skrbi je bogastvo	A
In tišina in praznota na vekomaj.	Zadnji	tenki svetli trak nad polhovgraškimi hribi so	A
ter bi jo kvečjemu prosil, da ti privošči še	zadnji	čaj!“ Veselo me je pogledal starec.	A
Utihnila je pesem, sunkoma je trepetal preko doline	zadnji	zamolkli zvok; od daleč, onstran gora, se je	A
me je do kozolca.“ Raztrgal, razpršil se je	zadnji	kos megle, bele cunje so švignile preko hriba	A
zasmejal z grohotom. ”Nisem torej prvi in ne	zadnji!	Amerikanec, ne vdajte se vinu in ne pečajte se	A
to nič drugega nego gizdavost, morda samo še	zadnji	ostanek iz tistih časov, ko je človek še mislil	A
žalostno zaklenkalo, zastokalo iz ozadja.	Zadnji	sta prišli goslarica in bobnarica, zadnji zategadelj	A
Zadnji sta prišli goslarica in bobnarica,	zadnji	zategadelj, da bi se oko potolažilo in razvedrilo	A
ga je zeló visoko, takó da so ga videli tudi	zadnji	v procesiji. Šli so po cesti skozi stari	A
dala žena opraviti s človekom, ki je bil prišel	zadnji	s svojo soprogo in je sedel poleg njé ter ji	A
milosten; ob prvi uri ti je križ naložil, ob	zadnji	ti ga bo odvzel!“ Nebo se je zvedrilo, Kurent	A
črna tla - prišlo je znamenje! V tej	zadnji	noči zablisnilo se je odvrh nebá -	A
tleh ni zašuštelo. Najmlajši je bil in bil je	zadnji.	Črno in golo je strmelo visoko drevo v megl�	A
umetnost, za neutolažljivo hrepenenje po večni,	zadnji	lepoti ...Kodravček ti zlatolasi!	A
dobila, se mi zdi!“ Karte so ležale na mizi,	zadnji	večerni žarek je svetil nanje. ”Nocoj ne	A
predno je ugasnil: tebi, ki me ljubiš ob tej	zadnji	uri, izročam v drago dediščino vso svojo bridkost	A
si bila jako lepa, ko si prebledela; in da je	zadnji	čas, da poveznem kozarec.“ Z nekoliko tresočo	A
razcvele rože, opaja se v njenem vonju in umira v	zadnji	razkošni pijanosti ... ”A jaz te ljubim, Matilda	A
heißt nicht könnnen. - Kdor ni več prvi, je	zadnji.	Jaz sem bil prvi do konca; nikjer ni drugače	A
glasom, kakor da bi ponavljala naštevanko. Še	zadnji	dan, med izpraševanjem v šoli in na predvečer	A
vsemu; saj je še čas! Prav ob tej uri je morda	zadnji	čas! ... Ali kako bi končal, kam bi se napotil	A
rojstva, ne zapusti ga niti v sanjah ter mu ob	zadnji	uri zatisne oči. Rekel je Milanu:	A
da sem vas videl! Ob pravi uri je bilo ... ob	zadnji,	se mi zdi!“ Še belejši in svetlejši je bil	A
zaklenil v svojo izbo. ”Ob pravi uri je bilo ... ob	zadnji!	Saj ni čudno, da se je komaj doteknila mojih	A
o izgubljeni mladosti, o večerni zarji in o	zadnji	uri, da bi si priberačil sočutja ... Mili Bog	A
da sem te videl! Ob pravi uri je bilo ... ob	zadnji	uri!“ II	A
bil Bog sam poklical in da se je to zgodilo ob	zadnji	uri.Prijatelj, kaj se to pravi po slovensko	A
. / ”Kako čudno govorite danes; kakor - ob	zadnji	večerji.“ Kačur se je zasmejal in zvedril	A
velikokrat! Zakaj ste tako žalostni - kakor ob	zadnji	večerji?“ Kačur se je nasmehnil, toda bolest	A
kakor mislim delati jaz, ne bo naš narod več	zadnji	v vrstah!Vsa, vsa nesreča, kolikor smo je doživeli	A
razkazal svojo nesrečo, ne da bi bil hotel. Ti	zadnji	dnevi so napravili zelo bistre moje oči ... Kako	A
človek!“ je pomislil Kačur, ko se je spomnil na	zadnji	pogled župnikov. Hodil je po izbi s povešeno	A
Rumene jase na holmih so se svetile v soncu,	zadnji	ostanki megle so se topili pod nebom, svež vonj	A
je zagnal v izbo, kadar so se odprle duri.	Zadnji	šolski dan je bil pred Božičem; od jutra že	A
rekel: ”Klade narodne! Jaz sem Krištof Kobar in	zadnji	čas je bil, da ste me prijeli!Dolg čas mi je	A
pa te zadavim pri tej priči!“ Ker je bil ob	zadnji	besedi izpustil moj ovratnik, oziroma srajco	A
zakaj. . / . / stran 28 . / ”Spomni se, še	zadnji	pajčolan odgrni, tja poglej, ko si nosil še	A
ustna, - ”potem pa vse tiho je bilo ...“ Samo še	zadnji,	obupni napor!Samo ena sama energična kretnja	A
nenadoma jo je močen val zalučil na suho; samo še	zadnji	dve nogi sta dolgi in tenki viseli v vodo.Z	A
mene v svoje srce, bo užival sladko tolažbo ob	zadnji	uri in bo živel večno življenje.“ ”Jaz sem	A
časih nenadno zalile solzé in zakaj je bil ob	zadnji	uri takó bolesten in izmučen; takrat sem pristopil	A
požene trava na njihovem grobu, pozabi nanje	zadnji	črno oblečeni sorodnik.Nihče ni opazil, da je	A
slišal bi lahko, kakó se zbira v utrujenih prsih	zadnji	vzdih; atom zraka se druži k atomu, počasi in	A
tvoje otroke, če jih boš imela! Naj te grize ob	zadnji	uri; naj ti ne da miru ne v spanju ne v bolezni	A
življenje na onem svetu ...“ Čutila je, da njeni	zadnji	trenotki niso taki, kakor si jih je predstavljala	A
in osvestil se je šele, kadar je izpregovoril	zadnji	stavek in ni prišlo nič več dalje; stal je še	A
na rame, poslovile za zmerom vse lepe sanje,	zadnji	ostanki otroškega upanja, ki so bili še ostali	A
upov in pretresovali so jih z veliko resnobo.	Zadnji	večer je plačeval Mihov in genljivo prijateljstvo	A
da bi se šele rodil. Vse je prišlo mahoma; ob	zadnji	uri, ko je že hotelo izdihniti življenje in	A
časih, tako da so prišle materi solze v oči. Še	zadnji	večer, preden je napočil svečani dan, sta poizkušala	A
prvega razreda; nekateri so bili bosi in so šli v	zadnji	vrsti; tudi na obrazih se jim je poznalo, da	A
ki so stali za cerkvijo. Nato pa je prišel	zadnji	razred in Lojze je bil v prvi vrsti, med samimi	A
materino posteljo, je našla v nogavici goldinar.	Zadnji	je bil in mati ga je skrivala skrbno; imela	A
kako poskrbela prej, da ne bo treba gledati	zadnji	dan ...Ali si lačen, Lojze?“	A
ni bilo, ki bi mu rekel ljubeznivo besedo ob	zadnji	uri in ki bi mu zatisnil oči. Kam je šel	A
neumno, da me je sram in da sem ves truden;	zadnji	čas jebil, da si prišla, že ves bolan sem bil	A
tistem hipu, ko je ostal sam, se je izgubil	zadnji	ostanek umetne razposajenosti, spomnil se je	A
Tretji dan pred smrtjo me ni poznala več;	zadnji	dan pa me je spoznala.Počasi je okrenila glavo	A
se nikoli v življenju niso tako smehljale -	zadnji,	predsmrtni smehljaj je bil, ves blag in miren	A
brez peroti ... * Prišli so mi v spomin	zadnji	dnevi mojega prijatelja Makarija.Njegovo življenje	A
božal je njene polne, mehke lasé. ”Nocoj je	zadnji	večer, Anica; morda se ne vidiva nikdar več	A
udrte oči so se bleščale, pile so daljino. ”	Zadnji	dan je, zadnja ura, tako je reklo moje srce	A
svojega spremljevalca. ”Glejte, -- kakó se brani	zadnji	žarek; kakor da se zvija in krči v poslednjem	A
so trepetale od strastí ... Grbec je igral	zadnji	valček; od čela mu je tekel znoj in njegove	A
obupno, maščevalno, a zdaj zopet bolestno, kakor	zadnji	vzklik umorjenega človeka; a medtem hite med	A
je oslabela; boječe poslavljaje se trepečejo	zadnji	rdeči žarki na obrežju.Oblaki so se spremenili	A
za njim; Tone je pogledal na Hanco in je šel	zadnji	tik za njo.Deske so se vdirale globoko, preko	A
je čudno spreletelo po životu. Tone je bil	zadnji	in postal je nenadoma, vreča mu je padla z rame	A
ustnice ter je strmela proti stropu, v tisti	zadnji	sončni žarek. ”Pa če bi ga vendarle ustrelil	A
životu, da je vztrepetala ter stisnila zobe.	Zadnji	žarek ob oknu je bil tiho ugasnil.Lojz je gledal	A
Ali hitro je minilo vse veselje.	Zadnji,	ki se je poklonil pred odrom ter pokazal ob	A
majskega jutra sta se Milan in Breda napotila na	zadnji	izprehod.Šla sta počasi po tihi gozdni poti	A
Mnogokdaj se zgodi človeku, da je že odprl duri v	zadnji	hram, da stoji že vrhu zadnjih stopnic in gleda	A
tresle kakor starcu. ”Ni treba jokati ob tej	zadnji	uri, Melita!Iz srca so vstale moje besede in	A
Melita, v vsem veselju in celo ob tej žalostni	zadnji	uri te ljubim bolj, nego sem kdaj človeka ljubil	A
”To je njegovo delo... Tisti	zadnji	večer, preden je odšel, sem stala tam zunaj	A
usodo mladike, pognale iz suhe veje... To so bili	zadnji	ostanki: sključena, onemogla telesa, vdani obrazi	A
blejskem jezeru; nikjer tiste ene ure koj po	zadnji	zarji, prečudežno sladke ure, vsakega bogastva	A
in tako bom življenje novo začel --	zadnji	čas je! Gnojil sem to njivo s svojo srčno	A
cvet; v njene plave lase so se bili zapleli	zadnji	žarki večernega sonca in nočejo stran.Tak dom	A
naslonil glavo v dlani. Niso se še izgubili	zadnji	glasovi in globoka otožnost je legla v moje	A
morem! Zdaj vem, da sem prišel k vam, kakor k	zadnji	izpovedi ... kakor po zadnji blagoslov ...“	A
prišel k vam, kakor k zadnji izpovedi ... kakor po	zadnji	blagoslov ...“ ”Veliko ste trpeli, vse razložite	A
žalila in ni bil greh! Blagroval me bo še ob	zadnji	uri!... Takrat, ko ste se tako nerodno priklonili	A
kadar glodajo spomini . / . / stran 300 . / ob	zadnji	skorji tega izglojenega srca.Ampak ... roka omahne	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  101 201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani