nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Albert, poved v sobesedilu:
Govoril je o nezvestobi, samévanju, zapuščenosti, skratka, o grozni nesreči svoji, in pri tem se mu je vselej nekako milo storilo, čeravno je bil zmerom prepričan o svoji nenavadni sreči ... Na zadnji strani pisma pa je stal njegov vedno isti podpis: ”- tvoj zvesti, do groba zvesti - Albert!“ ... Stanka ni hotela, da bi se podpisal ”Peter“; to ime se ji je zdelo ”neznosno“; in samó, kadar se je čutila razžaljeno, imenovala ga je ”Peter“, in to s posebnim, malo zaničljivim poudarkom, kar je nesrečnega Šlibarja popolnoma uničilo.
Kadar se je napravljal k Tarmanovim, snažil se je poprej najmanj pol ure, urejal si kravato, deval v red svoje svetlorumene, redke brke, - skratka, skušal je povzdigniti svojo zunanjost kolikor mogoče, da ni bilo najti na nji niti sledu kakšne nepravilnosti ali površnosti.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani