voza (101-200)

kočijaževa roka, da jima je pomagala stopiti iz	voza.	In res oficirjev ni bilo doma, lajtnant je bil	A
se v tej krčmi, pri kateri je Slinar stopil z	voza,	mudili navadno svatje, imel je veliko prilike	A
Trbovlje!« zavpije kondukter in midva skočiva iz	voza.	Trbovlje so prva postaja južne železnice na štajerski	A
več pa takih, ki so praznih rok odhajali od	voza.	Toda tudi ti so pozabili na svojo žalost ob pogledu	A
pogledoval skozi ljudi in jih odslavljal z	voza,	ne da bi sploh sprejel ponujeno plačilo.Saj	A
nasršen približal. Halgato pa se ni umaknil iz	voza.	Razgrnil je cunjo čez kolena in previdno zavil	A
vzkliknil Samojlo, ko je pomagal prijatelju z	voza.	»Tako si upadel in medel, ves iztrkan, kakor	A
minister, tako ste mu ugodili,« je govoril z	voza	in mahal z roko v končni pozdrav. »Ljubi moj	A
na pot, postal hip, potem se je vrnil. »Dva	voza	gospode se pelje in za njima jaha druga gospoda	A
iščemo,« je zavpil avditor Lisinski ter že z	voza	mahal Vilarju v pozdrav.Inženir je pozdravljajoč	A
dvignil čepico in tekel pomagat Bajićevi materi z	voza.	»Glejte me, gospod inženir, ker sami nočete	A
inženirjevo ramo in podprta z njegovo roko, lezla z	voza.	»Pod planino ste že, milostiva.	A
Hvalibogovski, ki se je skobalil na drugi strani z	voza.	»Daleč je do vaše puščave.	A
pogled uprl v ono smer, kjer je poleg prvega	voza	stal pl.Pester. »Zdravstvujte, gospod inženir	A
razveselilo srce, ko je, odgrnivši plahto z	voza,	zagledal zaklano jagnje, dva purana, meso za	A
vozniku zapeljati v senco kraj hana. Skočil je z	voza	in šel k deklici. »Dobro jutro, Danica!	A
sta se v presledku petih minut ustavila dva	voza	na poti za Obrenovim hanom.S prvega so poskakali	A
zdravila ob bedri; ti gospodje niso čakali drugega	voza,	ampak so mahnili nemudoma na stransko pot, ki	A
Ker v obeh Pilićih ni bilo dobiti primernega	voza,	onega, ki je bil last drvarskega podjetja, pa	A
težko jih je natanko spoznati z železniškega	voza.	-Oh, ne mislite, da sem obsodila tiste kraje	A
da sem obsodila tiste kraje z železniškega	voza,	dejala je pikro dama.Moj svak je služil v Ljubljani	A
vendar ostane petnajst čistih, ker ne bo treba ne	voza	ne prenočevanja.« Toda stara mama ni nič barantala	A
bilo mraza, oče župan je šel okoli kobilice in	voza:	»Glejta, da se o pravem času vrneta!« pa hi	A
dolenjski železnici nujno potrebna. Toda posebnega	voza	ne bo treba za pijance, ampak seveda za trezne	A
seveda za trezne, ker je teh manj. In niti celega	voza	jim ne bo treba, majhen oddelek s štirimi sedeži	A
z njim vrnila in jo je selil brez priprav in	voza	‒ kar na hrbtu ‒ k stari Robidovi, ki je jemala	A
koliba na kolesih, komedijantski voz, poleg	voza	je bil postavljen šotor na štiri vogale, dvajset	A
ravnatelj pa je šel v voz. Kmalu je prišla iz	voza	gospa ravnateljica, ogrnjena z dolgo temno ruto	A
njegovemu zgledu je sledil mlajši sin umetnik, iz	voza	se je čulo rožljanje: starejši sin umetnik je	A
priskrbi mrve. Ravnatelj je privlekel izpod	voza	mrežo, Stanko se je z njo izgubil v noč.Medtem	A
»Glej jo! Bog daj!« je rekel in stopil od	voza,	ki je vanj vpregal par težkih konj.Dal ji je	A
penil od obupnega besa ‒ če bi mogel, še iz	voza	bi skočil, čeprav se ubije, čeprav utone ...	A
tihi ulici je voz postal. Potegnila sta ga iz	voza,	v pisarni so ga izprašali in popisali, potem	A
najrajši bi še tebe!« S ceste se je čul ropot	voza.	Še enkrat je divje pogledal ženo in, ozrši se	A
ženin ‒ nevesta, kje si?« Pirc se je skobacal z	voza	in slovesno stopil k teti, da jo ogovori z ubrano	A
ravnatelja ... « Molče sta korakala proti domu. Blizu	voza	in šotora je ravnatelj postal in svojo široko	A
čuvala šestletna Vanda; sedela je na stopnicah	voza	pod dežnikom in kadila ko Turek. Mračilo se	A
hladne kaplje so Stanka osvežile. Prišla sta do	voza.	»Hajdi noter,« je zarentačil ravnatelj, »na dežju	A
voz. Zaklenil je duri in šel v zadnji konec	voza.	Stanko se je koj pri durih zleknil na tla, zaspati	A
pot ‒ o, da bi bil že skoraj dan in on zunaj	voza!	V zvoniku je bilo enajst.	A
svoje resnične občutke in misli. Šel je iz	voza	in vzel keblico, da gre na bližnji vodnjak po	A
pozdravljeno! Pred vhodom sta čakala dva volilna	voza.	Tedaj sem spregovoril proti ženi: »Glej, dva	A
sem spregovoril proti ženi: »Glej, dva volilna	voza	pred pokopališčem ‒ po mrliče sta prišla!Mrliči	A
sta prišla! Mrliči so potrebnejši volilnega	voza	nego moja malenkost. Mrličem je teže peš na	A
presto in je bil spor poravnan. Dva volilna	voza	pred grobovi ‒ to sva videla na svoje lastne	A
sem rekel in si mislil: Temu niti ne bo treba	voza,	ta peš tudi najde svojo pot.‒	A
Miha se je zmuznil v hlev, Janez je sam zvlekel	voza	pod lopo. Ko sta bila zvečer Mokarja sama, je	A
napregal in sve . / . / stran 51 . / til krog	voza.	Mokar se je glasno prismejal na prag, pred njim	A
v roke Janezu. Sedela je stisnjena v kotu	voza,	ob njej je bila nevesela družba izseljencev	A
Ko se pripeljemo na Škofljico, plane pes z	voza	in jo v skok ubere proti Želimljemu. Tedaj sem	A
Počakaj, Fuksa,« je velela Marjanica in skočila z	voza.	»Tu je že preveč klanca, da bi naju vozila.«	A
da bi naju vozila.« Tudi Nejc je skočil z	voza.	Prijela sta se vsak za svojo ročico in šla ob	A
Nato sta zasadila vsak svoj cepin v hlod vrh	voza	in odpeljala.Vozila sta prav do doma drug za	A
Franceta je očitek spekel, da je jezen planil z	voza	in iskal, kaj bi vrgel za njo. »Hu ‒« je začel	A
Tiho je odvezal vrv, tiho dvigal kos za kosom z	voza.	Ko je nastavil prvi kol, da ga zabije v tla in	A
je iztegnil roke, da ji je pomagal z visokega	voza,	je zardela kakor mlada deklica in naglo odšla	A
odpirala in poslušala, če bi kje čula ropot	voza	in glas Francetov.Na prag ga je hodila čakat	A
prisel. In ko je zaslišala pod vasjo ropot	voza,	je prihitela v hišo pravit Lojzi: »Zahvaljen	A
razjokala. Na dvorišču je Lojza svetila krog	voza,	ko je France izpregal. Molčal je trdovratno	A
prišel naglo spet na dvorišče, žvižgal krog	voza,	včasih se zasmejal in spet žvižgal židane volje	A
lepim očem in se veselil, ko je gibka skočila z	voza	in grabila travo zlahka in ročno, vse drugače	A
sem rekel. Le pustiva to reč, sicer vam koj z	voza	skočim.« Župnika je grabila Golobova trma in	A
ko bi bil velik kot jabolko, gotovo vrgel z	voza	in ga zakopal v zemljo. Pripeljal ga je domov	A
trena. »Za pet cigar,« je kričal vozataj z	voza	in ponujal kositrni napajalnik. »Za dve kroni	A
je zakričal tretji in vrgel šotorsko plahto z	voza	med ljudstvo, ki se je spopadlo zanjo. Izpraznjeni	A
Okno se je odprlo in skozenj je vrgel vojak z	voza	lepo sedlo.Nato je avto zdivjal dalje.	A
kakor gabrov hlod!« Epafrodit se je nagnil iz	voza;	na licu se mu je brala vera, ogledal je konja	A
kopja naperjena vanju. Epafrodit je skočil iz	voza	in zasedel čilega arabca, ki je bil privezan	A
vajeti so bile napete ko struna, visel je preko	voza,	konji so ga vlekli z vajetmi, ki jih je imel	A
drugi, naj že vsakega vojaka obsenči Morana.	Voza	se ne dotikajte!Voz je moj!’	A
Seveda!« »Mama, in če ne bo	voza?	« »To je druga reč!	A
Smrekarju, češ, kakšna vas, kako gnezdo, še	voza	ni!In čast je rešena! -	A
filozof.« Alena se je samo nekoliko okrenila od	voza	proti njemu in mu z rahlim poklonom odzdravila	A
konju, ki je zbežal, da je zanašalo zadnji konec	voza.	»Toda povem ti, Štefan, da se bo ženska	A
Tovarišice so si voščile vesele praznika in hitele iz	voza.	Komaj je Alena stopila na peron, je	A
Kdor koli je majčkeno poprijel in nesel z	voza	v hišo, že je zagriznil v pogačo.Lucija pa je	A
skočil s koleslja in skrbno pomagal Luciji z	voza.	Lucija je bila kot roža.	A
je zagledala Podlogarja. Ta pa je že skočil z	voza,	stopil k njej in jo prijel za roko.	A
bili tiho. Začudila sem se trem ženskam na vrhu	voza	z deteljo: skoraj jih ne bi prepoznala.Ne samo	A
Tine, voz z desne! Ne vidiš	voza	z desne?!Tine!!	A
hočejo s kosami, ker jim je starega zabrisalo z	voza!	Preklete barabe!	A
radostnim vreščanjem so se otroci gnetli okrog	voza	- z gradiško trojico so bili kmalu najboljši	A
od časa do časa zaslišalo drdranje nevidnega	voza.	Ob vodi, kjer je bilo popoldne vse živo, se je	A
topotanje konjskih kopit in zamolklo drdranje	voza,	ki se mu je v diru bližalo izza ovinka.	A
tuji, njemu neznani ljudje. Urno poskačejo z	voza,	nekateri odhite k vodi, drugi ga obkrožijo v	A
edino izmed vseh, kako mu z oddaljujočega se	voza	še enkrat pomaha z roko, preden izginejo v mračni	A
plane s sedeža kakor prebujen iz sanj, skoči z	voza	in z naglimi koraki odhiti proti vhodu, kjer	A
večernemu vlaku. Pred nabiralnikom poštnega	voza	je še nekoliko postal, zakaj neki notranji glas	A
pek, pek - in s ceste je v drdranju lojtrskega	voza,	polnega petrovških romarjev, donela pobožno	A
ga tepli, ni maral več v mesto; skočil je z	voza,	bežal je preko polja in se je skril na svisli	A
Lenartu je bilo tako pri srcu, da bi skočil z	voza	ter pobegnil v gozd. Takrat se je primerilo	A
same nastežaj zijati. Lenart je videl visoko z	voza,	kako se je gruča za hip razmeknila.Sredi gruče	A
dosegel s tem bičem!“ Tisti, ki so stali kraj	voza,	daleč od bosjaka, so iztegali vratove, odpirali	A
vzel culo in je vzel škornje, pa je skočil z	voza	in se je opotekel proti jarku.Kmet je švrknil	A
da je! Tisti kmet je rekel, ki me je spodil z	voza;	in tudi župan je rekel.« »Kako pa je	A
imate koleselj, da se popeljem do železnega	voza.	Zakaj star sem že in ves truden, res bi morda	A
je dan in minila je noč; iz kraja v kraj, iz	voza	v voz, odhajali so tovariši, prihajali so drugi	A
odgovoril. Ko je stopil poslednjikrat iz železnega	voza,	se je ozrl in je ves obstrmel.Videl je tisti	A
volja!“ je rekla moja mati, ko smo stopili z	voza	na prostranem dvorišču. Nič ni bilo res,	A
Mati je vstala. ”Počakajte	voza,	mati ... saj še pridejo!“ V obraz je bila vsa	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani